Jedro

Domneva se, da je bilo določeno pisanje vročeno naslovniku, četudi pisanja ta dejansko ni prevzel, saj zakon določa (četrti odstavek 87. člena ZUP), da se pošiljka šteje (v kolikor naslovnik ne prevzame pisanja), za vročeno z dnem izteka 15 dnevnega roka in ne šele dan kasneje, ko je pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.V predmetni zadevi je organ prve stopnje zavrgel pritožbo tožnika zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Ptuj, št. 351-172/2022-6237-61 z dne 13. 3. 2023, izdano investitorki A., za novogradnjo stanovanjskega objekta neprofitnih stanovanj na Ptuju, iz razloga prepozno vložene pritožbe.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku odločba o gradbenem dovoljenju vročena 30. 3. 2023, medtem ko je zoper izdano gradbeno dovoljenje dne 11. 4. 2023, v sprejemni pisarni upravne enote, osebno vložil pritožbo.

3.Ker je pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje mogoča v 8. (osmih) dneh, je organ prve stopnje ugotovil, da je bila le-ta vložena prepozno in je zaradi navedenega razloga s sklepom pritožbo stranke (sedaj tožnika) zavrgel kot prepozno.

4.Tožnik je zoper navedeni sklep podal pritožbo na organ druge stopnje, ki pa jo je z odločbo kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da je neizpodbitno dejstvo, ki se izkazuje tudi v poizvednici Pošte Slovenije z dne 27. 2. 2024, da naslovnik pisma ni prevzel v roku za prevzem, zaradi česar se je v skladu z določili o vročanju štelo, da je vročitev opravljena z dnem 30. 3. 2023, ne glede na to, da je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku tožnika dne 31. 3. 2023. Organ druge stopnje je v odločbi tudi pojasnil način vročanja skladno z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kadar gre za osebno vročanje in tudi kakšne so posledice, v kolikor naslovnik pisanja ne prevzame.

Tožbene navedbe

5.Tožnik vlaga laično tožbo v predmetnem postopku, v kateri navaja, da se ne strinja s stališčem obeh organov, da mu je bila odločba vročena 30. 3. 2023, saj mu je bila po njegovem stališču vročena šele 31. 3. 2023, ko je poštar predmetno odločbo odložil v njegov poštni nabiralnik.

6.Tožnik meni, da je nesmiselno, da se šteje, da je pošiljka vročena s fikcijo z dnem izteka roka za prevzem dokumenta na pošti, saj da ima posledično zaradi navedenega zgolj možnost pritožbe v roku 7 (sedmih) dni, ne pa v roku 8 (osmih) dni. Meni, da je toženka zakonska določila tolmačila v njegovo škodo, zaradi česar predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi ter se toženki naloži, da ponovno odloči v predmetni zadevi in spoštuje 8 dnevni rok za pritožbo v postopku pred Upravno enoto Ptuj.

Navedbe tožene stranke

7.Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko na samo tožbo ni odgovorila.

Sodna presoja

K točki I izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.V predmetni zadevi je med strankama sporno, na kak način je toženka štela datum opravljene vročitve gradbenega dovoljenja tožniku, pri čemer se tožnik ne strinja, da bi se kot dan opravljene vročitve štel dan izteka 15 dnevnega roka in ne dan, ko mu je bilo pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku.

Pojasnilo o materialnopravni podlagi za odločanje

10.V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročajo v fizični obliki osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Navedena določba pa ne pomeni, da mora biti osebna vročitev vselej opravljena na način, da se pisanje izroči osebno v roke naslovniku (kar v praksi večkrat niti ni izvedljivo zaradi odsotnosti naslovnika), temveč se za pravilno opravljeno osebno vročitev, med drugim, šteje tudi vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik (tretji in četrti odstavek 87. člena ZUP) in vročanje po pooblaščencu za vročitve (89. člen ZUP).

11.Če se vročitev ne da opraviti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta naslovnik ne prevzame v 15 dneh, skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZUP, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

V zvezi z dejanskim stanjem v obravnavani zadevi

12.V obravnavani zadevi je med strankama nesporno dejstvo, da naslovnika v trenutku vročanja ni bilo na naslovu bivanja, zaradi česar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Tožnik tudi ni izpostavljal, da obvestila o prispem pismu ne bi prejel, kakor tudi ne, da ni bil opozorjen na posledice neprevzema pošiljke.

13.Sodišče je zato preverilo navedbe organov iz odločb in tožnikovih navedb v tožbi in ugotovilo, da iz spisovnega gradiva izhaja, da je k organu prve stopnje prispelo "obvestilo organu o vročitvi" zgoraj navedenega gradbenega dovoljenja, iz katerega izhaja, da je bil tožnik dne 15. 3. 2023 obveščen o prispeli pošiljki - gradbenem dovoljenju št. 351-172/2022-6237-61 z dne 13. 3. 2023, pri čemer iz navedenega obvestila tudi izhaja, da je bilo naslovniku dano tudi opozorilo, da mora pošiljko prevzeti v 15 dneh, sicer se bo štelo,

da velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka

. Navedeno pomeni, da gre za zakonsko določeno pravno domnevo, da je bilo določeno pisanje vročeno naslovniku, četudi pisanja dejansko ni prevzel, saj zakon določa (četrti odstavek 87. člena ZUP), da se pošiljka šteje (v kolikor naslovnik ne prevzame pisanja), za vročeno z dnem izteka 15 dnevnega roka in ne šele dan kasneje, ko je pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku naslovnika. Tudi v predmetnem primeru je šlo za vročitev gradbenega dovoljenja, ki ga je na naslov tožnika posredovala toženka in je bilo opravljeno s pomočjo fikcije. Tako pri odločitvi toženke ni šlo za napačno tolmačenje organa, kot to zmotno v tožbi navaja tožnik ampak za spoštovanje zakonskih določil, pri čemer je bil tožnik na posledice ustrezno opozorjen z obvestilom o prispelem pismu, ki je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. Zaradi pritožbe tožnika je bila dodatno opravljena še poizvednica o vročitvi, iz katere prav tako jasno izhaja, da je bilo sicer predmetno pisanje res tožniku vloženo v hišni predalčnik dne 31. 3. 2023 (kar je tudi običajno), vendar je pri navedenem vročanju treba upoštevati zakonsko določen rok, in sicer, da se sama vročitev šteje za opravljeno z dnem preteka 15 dnevnega roka, kar pa je v konkretnem primeru 30. 3. 2023.

14.Glede na navedeno pa je treba šteti, da se je rok za pritožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje (8 dni) iztekel na dan 7. 4. 2023 (petek), medtem ko je tožnik pritožbo podal šele 11. 4. 2023, osebno, na upravni enoti, kar je prepozno, zaradi česar je bil postopek izveden pred organom odločanja pravilen. V posledici navedenega je sodišče tudi ugotovilo, da je izpodbijani akt, pravilen in utemeljen na zakonu in je tako, skladno s prvim odstavkom, 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

15.Sodišče, je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo med strankama sporno zgolj pravno vprašanje pravilnosti tolmačenja vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP, medtem ko dejstva, da je bila pošiljka puščena v hišnem predalniku 31. 3. 2023, pred tem pa, da je bil tožnik o prispeli pošiljki obveščen 15. 3. 2023, in da je pritožbo osebno vložil šele 11. 4. 2023, med strankama niso bila sporna.

K točki II izreka:

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.