Jedro

Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Informacijskega pooblaščenca št. 0900-137/2017/9 z dne 4. 6. 2018 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ustavila pritožbeni postopek, začet s tožnikovo pritožbo z dne 12. 9. 2017 zaradi molka Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v 1. točki izreka) ter zavrgla tožnikovo vlogo »zahteva za izdajo upravnega akta druge stopnje (28. člen ZUS-a)« z dne 11. 4. 2018 (z 2. točko izreka) ter ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. V zvezi s prvo točko izreka je v obrazložitvi navedla, da je dne 12. 9. 2017 prejela pritožbo tožnika, v kateri je navedel, da je dne 22. 4. 2017 na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZZRS) vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in dne 22. 5. 2017 pritožbo zaradi molka organa. Tožena stranka je ZZRS dne 15. 9. 2017 pozvala, naj pojasni razloge za molk in obrazloži, kako je postopal s tožnikovo zahtevo. ZZRS je dne 20. 9. 2017 pojasnil, da je tožnika z zahtevanimi informacijami že seznanil in sicer z dopisom z dne 25. 5. 2018 (pravilno: 25. 5. 2017, kot izhaja iz dopisa ZZRS, opomba sodišča). Ker je ZZRS tožnikovi zahtevi ugodil, preden je tožena stranka prejela pritožbo prosilca zaradi molka organa (12. 7. 2018), je tožena stranka pritožbeni postopek na podlagi prvega odstavka 226. člena v povezavi s prvim odstavkom 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ustavila.

3. Glede druge točke izreka je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla, da je tožnik nanjo dne 11. 4. 2018 naslovil vlogo »Zahteva za izdajo upravnega akta druge stopnje (28. člen ZUS-a)«, v kateri je zahteval »izdajo procesno uporabnega materialnega dokaza, ki bo dokazal, ali je ZZRS Ljubljana predmetno pritožbo z dne 22. 5. 2017 odstopil IP RSLO na način opisa 4. odst. 239. čl. ZUP, ki se uporablja po subsiduciji (sic) in ali je ZZRS pritožbo sploh odstopil…«. Ker v pritožbenem postopku zaradi molka organa takšnega zahtevka ni mogoče postaviti, je tožena stranka vlogo kot nedovoljeno zavrgla.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je dne 22. 4. 2017 na ZZRS vložil vlogo za pridobitev informacij javnega značaja in sicer je zahteval podatek, kdaj in komu je A.A., uradna oseba ZZRS, odstopil v delo tožnikov ugovor pristojnosti z dne 13. 3. 2017. ZZRS ni zahteval dopolnitve vloge, niti ni vloge odstopil drugemu pristojnemu organu. Ker tožnik od ZZRS ni prejel zahtevane informacije, je dne 22. 5. 2017 na ZZRS vložil pritožbo zaradi molka organa.

5. Tožnik na to ni prejel nobenega odziva, zato je dne 12. 9. 2017 od tožene stranke zahteval informacijo, ali in kdaj je kot pritožbeni organ prejela njegovo pritožbo zaradi molka organa z dne 22. 5. 2017. Tožena stranka je nato dne 15. 9. 2017 pozvala ZZRS, da v roku 8 dni sporoči, ali je prejela vlogo prosilca in kako je s to vlogo postopala. Tožnik navaja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage za tak poziv in da bi morala po prejemu njegove vloge pritožbo z dne 22. 5. 2017 odstopiti prvostopenjskemu organu, tožniku pa posredovati informacijo, ali je v pritožbenem postopku prejela to pritožbo.

6. Glede dopisa tožene stranke z dne 26. 9. 2017, naslovljenega nanj, v katerem mu je postavila prekluzivni rok za dopolnitev vloge, tožnik navaja, da tožena stranka zakonske podlage za postavitev takšnega roka ni imela v 6. členu ZUP, saj v 18. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) za to ni procesne osnove. Poleg tega bi tožena stranka morala v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP poziv izdati najkasneje 19. 9. 2017 (tožena stranka je njegovo vlogo prejela dne 12. 7. 2017).

7. V zvezi s prvo točko izpodbijanega sklepa tožnik navaja, da je napačna ugotovitev tožene stranke, da je tožnik želel, da tožena stranka postopa v zvezi z njegovo pritožbo zaradi molka organa. Navaja, da je z vlogo, ki jo je dne 12. 9. 2017 naslovil na toženo stranko, le zahteval informacijo, ali je tožena stranka prejela v delo njegovo pritožbo, ki jo je dne 22. 5. 2017 vložil na ZZRS. Tožena stranka bi morala na njegovo vlogo odreagirati tako, da bi izvod pritožbe z dne 22. 5. 2017, ki je bil priložen vlogi, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP takoj (najkasneje 13. 9. 2017) odstopila ZZRS. Tožnik navaja še, da tožena stranka ni imela zakonske podlage za to, da bi na podlagi dopisa z dne 12. 9. 2017 izvedla pritožbeni postopek, saj se ta lahko začne samo, če tožena stranka prejme pritožbo od prvostopenjskega organa. Prav tako tožena stranka ni imela podlage za to, da je od ZZRS zahtevala pojasnila glede molka v zvezi s tožnikovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

8. Tožena stranka naj bi ob tem kršila tudi načelo kontradiktornosti, ker tožnika ni seznanila z odgovorom ZZRS na to zahtevo. Tožnik zaradi tega ne more argumentirano izpodbijati navedb ZZRS o tem, kako naj bi ta organ ugodil njegovi zahtevi. Tudi če bi ZZRS kot prvostopenjski organ njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodil, bi vseeno moral tožnikovo pritožbo odstopiti toženi stranki.

9. Tožnik nadalje navaja, da so neresnične navedbe tožene stranke, da je ZZRS ugodil njegovi zahtevi, preden je tožena stranka prejela pritožbo zaradi molka organa. Tožena stranka ni obrazložila, kako je ZZRS ugodil tožnikovi zahtevi, poleg tega pa je nemogoče, da bi ZZRS to storil dne 12. 7. 2018, če je bil izpodbijani sklep izdan dne 4. 6. 2018. 10. Glede druge točke izreka izpodbijanega sklepa tožnik navaja, da tožena stranka ni mogla voditi pritožbenega postopka na podlagi njegove pritožbe zaradi molka organa. Odločitev pritožbenega organa v postopku po ZDIJZ se lahko nanaša samo na dostop do informacij javnega značaja. Ne drži ugotovitev tožene stranke, da prosilec nima pravice do informacije, ali je organ prve stopnje pritožbo sploh odstopil v pritožbeni postopek.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi s tožbenimi navedbami, povezanimi s prvo točko izreka izpodbijanega sklepa, navaja, da je pritožbeni postopek zaradi molka organa ustavila, saj je prvostopenjski organ tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodil še preden je tožena stranka prejela tožnikovo pritožbo. V zvezi s tožbenimi navedbami glede druge točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da je rezultat pritožbenega postopka v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko le odločitev v zvezi s temi informacijami in ne posredovanje materialnega dokaza glede poteka postopka na prvi stopnji, kot je to zahteval tožnik. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

12. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2019 navaja, da bi mu morala tožena stranka na podlagi zahteve z dne 12. 9. 2017 predati iskano informacijo kot materializirano informacijo in sicer v obliki kopije prejete (odstopljene) pritožbe, ki jo je vložil dne 22. 5. 2017 na ZZRS ali v obliki knjige prejete pošte oz. podobnega dokumenta. Če tožena stranka ni razpolagala z iskano materializirano informacijo, bi morala izdati zavrnilno odločbo. Poleg tega tožena stranka ne bi smela obravnavati pritožbe, ki jo je prejela direktno od tožnika, temveč bi jo morala odstopiti organu prve stopnje. Sodišču predlaga, da obveže toženo stranko, da mu je dolžna bodisi posredovati informacijo, ki jo je zahteval z vlogo z dne 12. 9. 2017 (ali je od ZZRS prejela tožnikovo pritožbo z dne 22. 5. 2017), bodisi izdati zavrnilno odločbo, iz katere bo razvidno, da mu informacije ne more posredovati, ker s tem dokumentom (tožnikovo pritožbo z dne 22. 5. 2017) ne razpolaga.

13. Tožba je utemeljena.

14. Tožnik je na toženo stranko dne 12. 9. 2017 naslovil vlogo, naslovljeno „ZAHTEVA PO INFORMACIJI (predmet ugovor pristojnosti ZZRS 13.03.2017.)“. V njej je navedel, da je dne 22. 4. 2017 od ZZRS zahteval informacijo, kdaj je njegovo vlogo z dne 13. 3. 2017 posredovala v odločanje pristojnemu organu. Kot dokaz je vlogi priložil kopijo vloge. V nadaljevanju vloge je navedel, da je dne 22. 5. 2017 vložil pritožbo na molk ZZRS glede vloge z dne 22. 4. 2017 na podlagi 16. člena ZDIJZ. Kopijo pritožbe in potrdila o oddaji pošiljke je priložil vlogi. Nato pa je navedel, da prosi za informacijo, ali je tožena stranka njegovo pritožbo prejela v odločanje, če ja, kdaj jo je prejela, kaj je s to pritožbo storila in zakaj ga o tem ni obvestila, če pa pritožbe ni prejela, pa naj tožniku „omogoči dokazovanje s procesno uporabno listino, izdano iz naslova ZDIJZ procesnega prava“. Navedel je še, da prosi za „procesno povsem čist odgovor, skladen s procesnim pravom ZDIJZ“, saj se bo odgovor tožene stranke „koristil v kazenskem postopku in po MKP-u“.

15. Tožena stranka je to vlogo štela za pritožbo zoper molk ZZRS kot prvostopenjskega organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Od ZZRS je v nadaljevanju zahtevala, da ji sporočijo, ali so prejeli tožnikovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in kako so z njo postopali. Na podlagi odgovora ZZRS, da so tožnika z zahtevanimi informacijami že seznanili, je pritožbeni postopek s prvo točko izpodbijanega sklepa št. 0900-137/2017/9 z dne 4. 6. 2018 ustavila.

16. Tožnik v tem upravnem sporu smiselno navaja, da je bila njegova vloga z dne 12. 9. 2017 zahteva za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od tožene stranke kot organa v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ zahteval informacijo, ali ji je ZZRS v reševanje posredoval tožnikovo pritožbo, tožena stranka pa bi posledično morala ravnati v skladu z 22. členom ZDIJZ in mu bodisi posredovati zahtevano informacijo bodisi izdati zavrnilno odločbo.

17. Te navedbe so utemeljene.

18. Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnik vlogo z dne 12. 9. 2017 naslovil „zahteva po informaciji“, v njej pa je navedel, da toženo stranko prosi za informacijo, ali je prejela v odločanje njegovo pritožbo ter da prosi za „procesno povsem čist odgovor, skladen s procesnim pravom ZDIJZ-a“. Iz teh navedb je torej razvidno, da tožnikova vloga predstavlja pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v smislu 15. člena ZDIJZ. Iz ravnanj tožene stranke, ki so sledila prejemu vloge, pa izhaja, da je tožena stranka to vlogo štela za pritožbo zoper molk ZZRS v zvezi s tožnikovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in ne kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Glede na to, da je bila tožnikova vloga laična in da se tudi pritožbeni postopek nanaša na dostop do informacij javnega značaja, je bila interpretacija tožene stranke glede vsebine in narave tožnikove vloge ob njenem prejemu smiselna. Takšna interpretacija pa je postala napačna v trenutku, ko je tožena stranka prejela (tožnikovo) vlogo z dne 5. 10. 2017, v kateri je tožnik izrecno pojasnil, da se zahteva za informacije nanaša na toženo stranko in da mu ta lahko na vlogo odgovori zgolj na dva načina, bodisi sporoči, da je njegovo pritožbo z dne 22. 5. 2017 prejela in mu posreduje dokaz za to, bodisi mu izda odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. V zadnjem stavku je tožnik še zapisal, naj mu tožena stranka, če je na dan 12. 9. 2017 imela informacijo „v vidu načina opisa (sic) 4. člena ZDIJZ“, to poda, sicer pa naj mu izda zavrnilno odločbo. Tožnik je navedel tudi, da je njegov cilj dokazati, da se pritožbe s strani ZZRS „sistemsko zadržujejo po sistemu fco (sic) predal da se onemogoči dokazovanje celote“. Iz teh navedb jasno izhaja, da tožnik toženo stranko naslavlja kot zavezanca za dostop do informacij javnega značaja in da je njegov motiv za zahtevo dokazovanje domnevnih nepravilnosti v delovanju ZZRS.

19. Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa. Vendar pa, kot obrazloženo v prejšnji točki, tožnikova vloga z dne 12. 9. 2017 predstavlja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pa tudi sicer je ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo zaradi molka ZZRS. Tožnik je namreč pritožbo zaradi molka ZZRS vložil že dne 22. 5. 2017 (kar tožena stranka tudi sama navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) in s to pritožbo začel pritožbeni postopek v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je 22. 4. 2017 naslovil na ZZRS.

20. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, saj bi tožena stranka morala o tožnikovi zahtevi odločiti skladno z 22. členom ZDIJZ.

21. Sodišče v obravnavni zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).