Jedro

Izvršitev izpodbijanega akta je mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode, s tem da mora tožnik navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi mu takšna škoda nastala, in jih z ustreznimi dokazili tudi utemeljiti.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 29. 4. 2013 vložila pri naslovnem sodišču tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je pristojni davčni urad začel davčno izvršbo iz naslova vnovčenih jamstev po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe zaradi poplačila kredita v skupnem znesku 2 667,68 EUR.

Obenem je v tožbi, s katero predlaga odpravo, spremembo oziroma ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa, zaprosila za zadržanje izvršitve, ker naj bi bilo z nadaljnjim izvrševanjem neposredno in nepopravljivo poseženo v njene premoženjske koristi. V tej zvezi navaja, da zaradi zadržanja toženi stranki ne bi nastala nobena škodljiva posledica. Nasprotno bi nastala tožeči stranki huda nepopravljiva škoda, ker bi imela razen tega, da je stečajnem postopku, znova blokiran osebni račun, povračilo pa je vprašljivo. Poleg tega morebitno kasnejše povračilo denarnih sredstev ne bi moglo odpraviti škodljivih posledic, ki bi nastale na zdravju tožeče stranke, če se sklep ne zadrži. V tem primeru bi bilo namreč ogroženo tako zdravje kot preživljanje tožeče stranke ter posledično tudi njeno dostojanstvo in življenje kot dolžnika v davčni izvršbi.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga, da sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ni ugodilo iz naslednjih razlogov: Podlaga za odločanje o predlogu tožeče stranke so določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po določbah drugega odstavka citiranega člena sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, s tem da mora pri odločanju skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Iz navedenega torej sledi, da je izvršitev izpodbijanega akta mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode, s tem da je treba navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi tožniku takšna škoda nastala, in jih z ustreznimi dokazili tudi utemeljiti.

Teh pogojev pa vloga tožeče stranke ne izpolnjuje, saj v njej ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi ji lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa. Kot razlog se navaja le, da se z izpodbijano odločitvijo na prekomeren in nedopusten način posega v premoženje tožeče stranke ter da je posledično ogroženo njeno zdravje in življenje. To pa z ozirom na citirano zakonsko ureditev ni dovolj. Vložena tožba namreč v načelu ne ovira izvršitve izpodbijanega akta (prvi odstavek 32. člena ZUS-1). Poleg vložene tožbe, ki predstavlja procesni pogoj za odločanje o zahtevi in ki je v konkretnem primeru izpolnjen, morajo biti izpolnjeni tudi že navedeni vsebinski pogoji iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki narekujejo ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe. Izpolnjevanja teh pogojev pa tožeča stranka s svojimi navedbami v zahtevi, kot že rečeno, ne izkazuje.