Jedro

Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, postopek legalizacije pa je sicer ločen od inšpekcijskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.4.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L., Inšpekcijske pisarne D. z dne 13.12.2000, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v 30 dneh po prejemu odločbe odstraniti v odmiku 2,5 do 3,5 m južno od obstoječe makedamske ceste na zemljišču s parc. št. 8/15 k.o. K. naslednje izvedene gradbene objekte: betonski oporni zid terena v dolžini 7 m in v višini do 1,6 m; leseni objekt v izvedbi brunarice v tlorisni izmeri 5,6 m x 3,1 m, dva enokapna nadstreška - enega med brunarico in opornim zidom v tlorisni izmeri 5,6 m x 1,6 m (severna stran) oziroma 2,4 m (južna stran) in drugega v podaljšku zahodne strešine brunarice v izvedbi kozolca v tlorisni izmeri 5,6 m x 4,2 m s talno betonsko ploščo v tlorisni izmeri 6,5 m x 7,3 m v dveh višinskih nivojih z vmesnim opornim zidom širine 0,25 m, višine 0,7 m in dolžine 6,5 m, ter vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške. Za navedeni objekt veljajo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97, v nadaljevanju: ZUN). Če tožnik ne bo opravil naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške; stroške postopka, nastale z morebitno izvršbo bo plačal tožnik. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik investitor spornega posega v prostor in da si za poseg ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Z gradnjo je mogoče začeti šele po pridobitvi pravnomočnega upravnega dovoljenja, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na postopek legalizacije, ki je v teku. Pravno nepomembno je tudi sklicevanje na dejstvo, da naj bi se sporna gradnja nahajala na zazidljivi parceli, saj je za gradnjo treba pridobiti upravno dovoljenje. Odrejeni ukrep je zato v skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZUN.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb ZUP ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Posebej navaja, da je tožnik začel s pridobivanjem dovoljenj za postavitev objekta. Pričakuje, da bo kmalu prejel lokacijsko dokumentacijo in nato dovoljenje, na podlagi katerega bo potem zaprosil tudi za gradbeno dovoljenje. Zaradi ekonomičnosti postopka in da bi bila s samimi odločbami prizadejana čim manjša škoda, bi bilo treba izrečeni ukrep spremeniti tako, da bi se odredila sanacija posega v prostor, in sicer tako, da se odredi pridobitev ustreznih dovoljenj. S tem bi se uredila vsa sporna vprašanja v tej zadevi, s tem pa bi prišlo tudi do legalizacije objekta.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik investitor posega v prostor, poseg pa je izvedel brez ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe 50. in 51. člena ZUN moral imeti. V ZUN je namreč uveljavljena ureditev, po kateri je za vsak poseg v prostor potrebno ustrezno upravno dovoljenje. Če pa se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, postopek legalizacije pa je sicer ločen od inšpekcijskega postopka. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN.

Neutemeljeni so tudi ugovori, da bi bilo zaradi ekonomičnosti postopka ter z namenom prizadejati čim manjšo škodo tožniku treba izreči ukrep sanacije posega v prostor, in sicer pridobitev ustreznih dovoljenj za sporni objekt. Urbanistični inšpektor sme odrediti drugačno sanacijo posega v prostor samo v primeru, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča (1. odstavek 73. člena ZUN). Ker urbanistični inšpektor v obravnavni zadevi ni ugotovil, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, je bil dolžan izreči ukrep, da se sporni objekt odstrani in na stroške investitorja vzpostavi prejšnje stanje.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.