Jedro

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na okoliščine odsotnosti tožnice v času poslane pogodbe, glede na to, da je spisovno izkazano imela v tem času pooblaščenca za vročitve. Neupoštevne so tudi tožbene navedbe, da ni mogla pričakovati tako hitro prispele odločbe o dodelitvi pravic do nepovratne finančne spodbude, saj je bila ta okoliščina jasno navedena v tretjem odstavku javnega poziva, da bo Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljevi pravici do nepovratne finančne spodbude odločil z odločbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi predloga vrnitve v prejšnje stanje, št. 36012-116/2012-6 z dne 30. 5. 2012, je tožena stranka odločila, da se predlog A.A. (tožnice v tem sporu) za vrnitev v prejšnje stanje zavrne. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi vloge na javni poziv za ukrep C (vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in centralno ogrevanje stanovanjske stavbe) bila izdana Odločba o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36012-116/2012-2 01 z dne 26. 3. 2012 (dalje Odločba), v kateri je v 2. točki izreka navedena določba, da je bila pozvana k predložiti enega ustrezno podpisanega izvoda pogodbe, sicer najkasneje v roku 15 dni od prejema te določbe, sicer se bo štelo, da je umaknila vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Odločba s priloženo pogodbo je bila predlagateljičinemu pooblaščencu za vročanje vročena dne 3. 4. 2012 in na podlagi petega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se je štelo, da je bila vročitev predlagateljici opravljena. 15 dnevni rok za vrnitev pogodbe se je iztekel dne 18. 4. 2012. Tožena stranka s strani predlagateljice v tem roku ni prejela podpisane pogodbe. Pogodba je prispela na naslov Eko sklada šele dne 30. 4. 2011, torej 12 dni po izteku roka (oddana navadno na pošto dne 28. 4. 2011). Tožena stranka je skladno z določbami drugega odstavka 11. člena Splošnih pogojev poslovanja in prvega odstavka 293. člena ZUP ustavila izvršitev po odločbi o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude. Tožnica je preko elektronske pošte na Eko sklad poslala dopis, v katerem navaja, da je bila v obdobju od 25. 3. 2012 do 7. 5. 2012 odsotna, pooblaščena oseba pa da je poslala pogodbo kot navadno pismo. Nima dokazila, da je bilo poslano pravočasno. Prilaga kopijo letalske karte, iz katere je razvidno, da je dne 25. 3. 2012 iz Ljubljane letela v ... (Rusija), dne 7. 5. 2012 pa je imela povratni let. V skladu s prvim odstavkom 104. člena ZUP vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljeno. V prvem odstavku 103. člena ZUP je določeno, da se stranki, ki je iz upravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Prvi odstavek 104. člena ZUP določa, da mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkazati. Teh okoliščin pa predlagateljica ni izkazala. Kot opravičeni vzrok se štejejo samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti, niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. To je lahko vsak nepredviden ali neizogiben dogodek, ki je stranki onemogočil oziroma preprečil pravočasno pravo dejanje postopka. Takšne okoliščine morajo biti vsaj verjetno izkazane. Eko sklad je dne 30. 4. 2012 sprejel podpisano pogodbo s strani predlagateljice, torej 12 dni po izteku roka, predlagateljica je na pogodbo tudi pripisala kraj in datum – ..., 18. 4. 2012, čeprav naj bi bila v tem času, kot navaja v dopisu z dne 9. 5. 2012, odsotna v Rusiji. Na podlagi drugega odstavka 106. člena ZUP je tožena stranka odločila, kot je navedeno v izreku sklepa.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v času od 25. 3. 2012 do 7. 5. 2012 resnično bila v Rusiji. Pooblaščenec za vročanje z njene strani je bil pooblaščen samo za vročanje, ne pa za podpisovanje in zastopanje pred katerimkoli organom. Res je podpisal pogodbo v njenem imenu z navedbo kraja podpisa ... Do tega je prišlo zaradi pomanjkanja pravnega znanja, saj bi moral pogodbo podpisati v svojem imenu z navedbo pooblaščenec. Po elektronskem komunikacijskem sredstvu „Skype“ mu je dala ustno pooblastilo za podpis pogodbe, nista pa se dogovorila za način podpisa. Glede na podpis pogodbe pa je dejstvo, da z njene strani pogodba ni bila pričakovana, ker ni bila napovedana. Prav tako poštna komunikacija iz Slovenije v Rusijo in nazaj ne bi bila opravljena v roku 15 dni, kolikor je bil določen rok za podpis in vrnitev pogodbe. To dejstvo je raziskala tudi na Pošti Slovenije, kjer obstaja uraden „seznam držav, s katerimi se izmenjujejo pisemske in paketne pošiljke“, v katerem so navedeni informativni roki pošiljk v tuje države, ki ga v kopiji tudi prilaga. V Rusiji živita njena starša, ki ju letno obišče po vnaprej planiranem terminu. To se je zgodilo tudi letos. Če bi to odločbo pričakovala tako hitro, bi potovanje k staršem preložila na kasnejši čas. Tožbo naslanja na dejstvo, da komunikacija Slovenija – Rusija in nazaj po pošti ne bi bila opravljena v 15 dneh, in da odločba ni bila z njene strani tako hitro pričakovana, zato šteje, da v tem postopku, ko so ji nepovratna sredstva že bila dodeljena, ni storila takšne napake, ki ima zanjo zelo visoke finančne posledice. Predlaga, da se zadeva reši v njeno korist. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja dejanske in pravne razloge navedene v izpodbijani odločbi in glede navedb v tožbi še dodaja; Tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazala upravičenega razloga, saj je tožnica že vnaprej načrtovala potovanje Rusijo, kot to navaja v tožbenem zahtevku, tako da odsotnost tožnice ni bil nepredviden ali neizogiben dogodek, ki je onemogočil ali preprečil pravočasno opravo dejanja postopka. Kar pa se tiče navedb tožeče stranke, da je pooblaščencu za vročanje dala ustno pooblastilo za podpis pogodbe v njenem imenu z navedbo „pooblaščenec“ je treba navesti, da je bila tožena stranka s strani tožeče stranke in njenega pooblaščenca za vročenja zavedena, saj je pooblaščenec za vročanje ponaredil podpis tožnice, prav tako v podpisu pogodbe ni navedel, da podpisuje po pooblastilu tožnico. Neutemeljene so tožbene navedbe, da naj bi bila izpodbijana odločba nepričakovana, ker naj ne bi bila napovedana, saj je v tretjem odstavku javnega poziva jasno določeno, da bo Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljivi pravici do nepovratne finančne spodbude odločil z odločbo. Ker je bila vloga tožnice prejeta dne 17. 1. 2012, bi lahko tožnica pričakovala, da bo najpozneje v roku 90 dni sprejela odločbo in bi morala v primeru njene odsotnosti imenovati pooblaščenca za podpis pogodbe oziroma pred iztekom roka za podpis pogodbe zaprositi za podaljšanje roka. Po tretjem odstavku 89. člena ZUP mora pooblaščenec za vročitev vsak dokument nemudoma poslati stranki. Ali je to bilo storjeno pa je vprašanje njunega medsebojnega zaupanja, kar potrjuje tudi sodna praksa in sicer sodba Vrhovnega sodišča RS, Vs 25084 z dne 25. 2. 2010. Drugi in tretji odstavek 213. člena ZUP določa, da izrek odločbe lahko vsebuje tudi pogoj za pridobitev pravice in rok, v katerem mora biti dejanje opravljeno. Tožnica z izrekom določenega pogoja ni izpolnila. Podpisan izvod pogodbe ji tako ni bil poslan v 15. dnevnem roku, niti tožnica v tem roku ni poslala nobenega drugega obvestila o morebiti napačnih podatkih v pogodbi, s tem tudi ni izpolnila pogojev za izvršitev odločbe, določenega v 2. točki izreka odločbe. Ta določa, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema odločbe Eko skladu predložiti en ustrezno podpisan izvod pogodbe oziroma v primeru napačnih podatkov o prejemniku sporočiti Eko skladu pravilne podatke za sklenitev pogodbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na okoliščine odsotnosti tožnice v času poslane pogodbe, glede na to, da je spisovno izkazano tudi potrditvah tožnika, imela v tem času pooblaščenca za vročitve, ki pa po njenih tožbenih trditvah celo naj ne bi bil pooblaščen za podpis pogodbe, ne da bi pripisal, da jo podpisuje kot pooblaščenec, kar nakazuje na to, da tudi sicer takšna pogodba ni bila podpisana s strani pogodbene stranke. Neupoštevne so tožbene navedbe, da ni mogla pričakovati tako hitro prispele odločbe o dodelitvi pravic do nepovratne finančne spodbude, in glede na to, da kot tudi pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, je bila ta okoliščina jasno navedena v tretjem odstavku javnega poziva, da bo Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljivi pravici do nepovratne finančne spodbude odločil z odločbo. Glede na to, da tudi tožnica v tožbi navaja, da vsako leto načrtuje obisk staršev v Rusiji, bi glede zgoraj navedeno okoliščino morala ta dejstva upoštevati, tako da v skladu s prvim odstavkom 103. člena ZUP, tožena stranka ni imela pravne podlage, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje (navedene okoliščine niso upravičeni vzrok za zamudo roka). Sklicevanje tožnice, da komunikacija Slovenija – Rusija in nazaj po pošti ni bila opravljena v 15 dneh, na navedeno odločitev ne more vplivati.

Odločitev tožene stranke, da je v skladu 107. členom prvim odstavkom zavrnila predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen, je tako pravilna.

Sodišče je odločilo po sodnici posameznici v skladu z določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker gre za izpodbijanje procesnega akta v postopku izdaje upravnega akta in tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.