Jedro

Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.

Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari. Zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se zahtevi nosilca nameravanega posega A. d.o.o.,... (v nadaljevanju nosilec nameravanega posega), za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg Logistični center ... – skladiščna objekta, ki se vodi pod številko postopka 35405-57/2019, in Prizidava skladiščno poslovnega objekta v gospodarski coni ..., ki se vodi pod številko 35405-205/2019, združita v en postopek, ki se vodi pod številko 35405-57/2019. V obrazložitvi sklepa je prvostopenjski organ pojasnil, da je bilo po pregledu dokumentacije ugotovljeno, da se oba nameravana posega opirata na isto dejansko stanje ter na isto pravno podlago, za odločanje o obeh zahtevah nosilca nameravanega posega pa je stvarno pristojen prvostopni organ. Zato je bilo na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločeno, da se obe zahtevi za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg združita v en postopek, saj so za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopni organ) je pritožbo tožnika zoper prvostopni sklep z odločbo zavrnilo. V pouku o pravnem sredstvu je drugostopni organ tožnika poučil, da zoper sprejeto odločitev ni pravnega sredstva v upravnem postopku, niti ni dovoljena tožba na Upravno sodišče RS.

3. Tožnik se s sprejeto odločitvijo ne strinja. V tožbi je navedel, da izpodbijani sklep temelji na netočni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično nepravilni rabi materialnega prava, saj gre za posega na različnih parcelah, ki povzročata različne vplive na okolje na sosednjih parcelah, zlasti z odcejanjem padavinskih voda in z morebitnimi izlivi nevarnih snovi iz transportnih sredstev v skladiščih in na parkiriščih. Poleg tega ima drugostopna odločba nezakonit pravni pouk, saj ne drži, da zoper sprejeto odločitev ni pravnega sredstva v upravnem postopku, niti ni dovoljena tožba na Upravno sodišče RS. 5. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) omogoča upravni spor v primerih, ko je postopek odločanja o zadevi končan. Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo zadevni upravni postopek končal, zato je nezakonito odrekel tožniku možnost upravnega spora. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, ugotovi, da drugostopna odločba vsebuje napačen pravni pouk ter da naloži drugostopnemu organu, naj mu »v ponovljenem postopku omogoči zakonita pravna sredstva v upravnem postopku s pravilno rabo relevantnih predpisov«. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Sodišče je moralo tožbo tožnika zavreči iz naslednjih razlogov:

5. Kot izhaja iz po pozivu sodišča dopolnjene tožbe, tožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep prvostopnega organa o združitvi dveh upravnih postopkov, torej odločitev, da se zahtevi za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg združita v en postopek, ki se vodi pod številko 35405-57/2019. 6. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani akt ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt je po določbah tega zakona upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu (smiselno enako v sklepih Upravnega sodišča RS III U 187/2017 z dne 27. 10. 2017 in I U 1478/2010 z dne 26. 5. 2011).

7. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari. Zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu (tako Upravno sodišče RS v sklepu III U 260/2015 z dne 16. 10. 2015), o čemer je bil tožnik v pravnem pouku drugostopne odločbe tudi pravilno poučen.

8. Na podlagi navedenega sodišče sodi, da izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in je zato tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

9. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.