Jedro

Ker rešitev vprašanja, kdo je lastnik spornih treh nepremičnin, predstavlja v tej pravdi predhodno vprašanje, je prekinitev postopka smotrna, ker se vprašanje lastništva že rešuje v drugi pravdi, poleg tega pa se bo s prekinitvijo preprečila možnost, da bi bili odločitvi različni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v toliko, da poslej v celoti glasi: ″Pravdni postopek, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju pod opr. št. P 47/2018, se prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Celju P 571/2012 v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 6/4, 55/4 ter 55/5.″

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi tožeča stranka zahteva, da tožena stranka izprazni in izroči tožeči stranki dvanajst nepremičnin, katerih lastnica je.

2. V pravdni zadevi P 571/2012, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, Republika Slovenija toži tožečo stranko na ugotovitev, da je lastnica nepremičnin parc. št. 6/4, 55/4 ter 55/5, ki so tudi predmet tega postopka. Republika Slovenija zatrjuje, da je na teh treh nepremičninah, ki so gozdno oziroma kmetijsko zemljišče, pridobila lastninsko pravico na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZKSZ).

3. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Okrožnega sodišča v Celju P 571/2012. 4. V pravočasni pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Pritožbene navedbe o ″potrebnosti napotitve tožene stranke na pravdo″ niso razumljive, zato na njih niti ni moč odgovoriti. Na navedbe, s katerimi je pod krinko kršitve procesnih, ustavnih in konvencijskih pravic uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava, pa je bilo odgovorjeno v nadaljevanju.

8. Tožeča stranka v pritožbi trdi, da vprašanje lastništva nepremičnin ne predstavlja predhodnega vprašanja.

9. Predhodno vprašanje je po prvem odstavku 13. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. Sodišče lahko to vprašanje reši samo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Po drugem odstavku 13. člena ZPP ima rešitev predhodnega vprašanja pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

10. V predmetni zadevi tožeča stranka zahteva varstvo svoje lastninske pravice. S svojim zahtevkom bo uspešna, če bo dokazala, da ima na nepremičninah, katerih vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da so nepremičnine v dejanski oblasti tožene stranke (primerjaj drugi odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika).

11. Tožena stranka je podala ugovor aktivne legitimacije. Zatrjuje, da je lastnica treh nepremičnin (parc. št. 6/4, 55/4 ter 55/5) Republika Slovenija. Rešitev vprašanja, kdo je lastnik spornih nepremičnin, predstavlja zato v tej pravdi prehodno vprašanje.

12. Vprašanje, ali je lastnica spornih nepremičnin tožeča stranka ali Republika Slovenija, se rešuje v pravdi P 571/2012. Tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom ne bo uspešna v primeru, če je lastnica teh treh nepremičnin Republika Slovenija. V kolikor je slednja lastnica spornih nepremičnin na podlagi ZSKZ, potem je lastnica že od 11. 3. 1993, ko je pridobila lastninsko pravico ex lege (prvi odstavek 14. člena ZSKZ). Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana tožeča stranka, niti ni relevantno, saj je vpis v zemljiško knjigo v primeru, ko se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona, zgolj deklaratorne narave. V kolikor bo torej ugotovljeno, da je Republika Slovenija lastnica, bo pravnomočna sodba o tej ugotovitvi vezala tudi sodišče v tej zadevi.

13. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da prekinitev ni smotrna, saj je postopek P 571/2012, v katerem se lastninska pravica ugotavlja, že v teku ter čakanje na pravnomočen konec, upoštevaje trditveno in dokazno breme tožeče stranke v tem postopku ter temu bremenu ustrezen potek in trajanje postopka, ne bo pomenilo nesorazmernega zastoja v tej pravdi, kljub temu, da postopek P 571/2012 po pritožbenih trditvah traja že sedem let. Poleg tega pa se bo s prekinitvijo preprečila možnost, da bi bili odločitvi različni.

14. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je prekinitev postopka potrebna le v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 6/4, 55/4 ter 55/5, ne pa tudi na ostalih devet nepremičnin, katerih izročitev in izpraznitev zahteva tožeča stranka.

15. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti v toliko, da se postopek prekine le glede spornih treh nepremičnin, glede katerih se v pravdi P 571/2012 ugotavlja lastništvo (3. točka 365. člena ZPP, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno, saj niso bili podani niti pritožbeno uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, je odvisna od odločbe o glavni stvari. Zato bo o teh stroških odločeno s končno odločbo (prvi in drugi odstavek 165. člena ter četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP).