Jedro

Šele če bi bili vsi sodniki sodišča izločeni, bi bil na mestu predlog za delegacijo pristojnosti po določbi 66. člena ZPP. Ker to niso bili, je delegacija mogoča na podlagi 67. člena ZPP. Pri tem je treba poudariti, da enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče v določenih situacijah pri odločanju o prenosu pristojnosti res upošteva tudi velikost sodišča. Vendarle pa je to le eden od za odločitev relevantnih kriterijev. Na drugi strani je treba namreč upoštevati, da se v večini manjših slovenskih krajev sodniki pogosto srečujejo z (lokalno) znanimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah, drugih ustanovah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Ni videti relevantne povezave med dejstvom, da je delodajalec predlagateljice lokalni lekarnar in zato očitno znan prebivalcem tega kraja ter da je predlagatelj upokojeni ravnatelj gimnazije v istem kraju, kot je sedež sodišča. Prenos pristojnosti v zadevi tudi ne bi bil smotrn, saj bi bilo glede na naravo zadeve (razdelitev nepremičnine v solastnini udeležencev), ko bo treba določena procesna dejanja opraviti na kraju samem, to nedvomno povezano tako z dolgotrajnejšim postopkom kot tudi z višjimi stroški udeležencev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Črnomlju teče postopek za delitev nepremičnine v solastnini udeležencev. Nasprotni udeleženec je vložil predlog za delegacijo pristojnosti zaradi „dvoma o objektivni nepristranskosti sodišča“. Navaja, da postopek teče pri manjšem sodišču, na katerem dela 6 sodnikov, splošno znano pa je, da se ljudje v Črnomlju med seboj poznajo oziroma so povezani. Sodnica, ki sodi v konkretni zadevi, se druži z lastnikom lekarne, v kateri je zaposlena druga predlagateljica in s katerim je slednja v zelo dobrem odnosu. Te okoliščine vzbujajo dvom tako v nepristranskost sodišča kot sodnice. Sodnik A. A. je bil pred leti že izločen iz postopka, ker je bil pred časom odvetnik predlagatelja. Ena od sodnic je sestrična predlagateljev, ena pa sorodnica predlagateljeve žene. Mož ene od sodnic je pred leti na nepremičnini nasprotnega udeleženca opravljal določena dela, ki pa niso bila v celoti opravljena in mu je mož sodnice zaradi neporavnanega dela cene zagrozil s sodiščem. Predlagatelj je bil vrsto let ravnatelj ..., kjer so se šolali otroci sodnikov Okrajnega sodišča v Črnomlju in morda tudi sami sodniki. Glede na vse to je podan dvom o nepristranskosti sodišča. Razpravljajoča sodnica je pred časom klicala tedanjo pooblaščenko nasprotnega udeleženca in jo nagovarjala, kako bi se morali dogovoriti o delitvi premoženja, kar je po mnenju nasprotnega udeleženca nedopustno. Sodnica v tej zadevi je očitno pristranska, na zadnji obravnavi pa je tekel pogovor v smeri, ki je očitno v škodo nasprotnega udeleženca, medtem ko je v drugi pravdni zadevi prejudicirala delitev parcele v korist nasprotnega udeleženca s pojasnilom, da parcele ni mogoče deliti. Vsa ravnanja sodišča in sodnice tako nakazujejo na očitno pristranskost. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru že odločilo, da razmerje med sodnico in stranko opravičuje delegacijo pristojnosti pri manjših sodiščih, za kar gre v tem primeru.

2. Predlagatelja sta odgovorila na predlog nasprotnega udeleženca in sodišču predlagala, da predlog zavrne. Menita, da gre za nov manever zavlačevanja delitve solastnine. Število sodnikov na sodišču ni pomembno. V Sloveniji se vsi med seboj poznajo in zasebno življenje sodnice ni razlog za delegacijo pristojnosti. Znanstvo sodnice z delodajalcem predlagateljice, edinim lekarnarjem v mestu, nima zveze s postopkom in ni razlog za dvom v nepristranskost sojenja. Morebitna pogodba o delu moža ene od sodnic z nasprotnim udeležencem nima nobene povezave s sojenjem v tem nepravdnem postopku. Predlagatelj je že več let upokojen. Zapis o delu sodnice v zvezi s poravnavanjem je zlonameren, sodnica pa je v okviru odprtega sojenja večkrat skušala najti sporazumno rešitev. Iz predloga se ne razbere, ali nasprotni udeleženec predlaga izločitev sodnice ali delegacijo pristojnosti sodišča. Primer, na katerega se sklicuje, je drugačen od obravnavanega. Ker gre za delitev solastnine, pa brez dela sodišča in geodeta na terenu in poznavanja situacije v naravi ne bo mogoče odločiti. Delegacija pristojnosti drugemu sodišču bi tako bistveno povečala stroške in po nepotrebnem obremenila stranke.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Določba se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku). Od instituta delegacije je treba ločiti institut izločitve sodnika, razloge za njegovo uporabo pa določa 70. člen ZPP. V postopku sta bili dve sodnici zaradi sorodstvenih vezi z udeleženci postopka že izločeni, saj je bilo ocenjeno, da gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom o njuni nepristranskosti. Nasprotni udeleženec v predlogu za delegacijo takšne okoliščine navaja tudi pri razpravljajoči sodnici in (nekaterih) drugih sodnikih pristojnega sodišča, vendar pa njihove izločitve ni predlagal. Šele če bi bili vsi sodniki sodišča izločeni, bi bil na mestu njegov predlog za delegacijo pristojnosti po določbi 66. člena ZPP. Ker to niso bili, je delegacija mogoča na podlagi 67. člena ZPP. Pri tem je treba poudariti, da enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Okoliščine, s katerimi predlagatelj utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, pa se pretežno ne nanašajo na objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost sodnikov, zlasti razpravljajoče sodnice (npr. način poravnavanja strank, ravnanje v drugem sodnem postopku), kar pa ne more pa biti „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

5. Vrhovno sodišče v določenih situacijah pri odločanju o prenosu pristojnosti res upošteva tudi velikost sodišča. Vendarle pa je to le eden od za odločitev relevantnih kriterijev. Na drugi strani je treba namreč upoštevati, da se v večini manjših slovenskih krajev sodniki pogosto srečujejo z (lokalno) znanimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah, drugih ustanovah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, v ničemer odvisna od konkretnih lokalnih razmer, občine, na območju katere je, ali širše družbene skupnosti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav morebiti stranke pozna. Zgolj splošno sklicevanje na neka družabna razmerja krajevno znanih oseb s sodniki zato ne more utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča oziroma ogroženosti nepristranskosti sojenja. Tako ni videti relevantne povezave med dejstvom, da je delodajalec predlagateljice lokalni lekarnar in zato očitno znan prebivalcem tega kraja ter da je predlagatelj upokojeni ravnatelj gimnazije v istem kraju, kot je sedež sodišča. 6. Vrhovno sodišče je tako presodilo, da predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen, zato ga je zavrnilo. Ob tem pa tudi pritrjuje stališču predlagateljev, da prenos pristojnosti v zadevi ne bi bil smotrn, saj bi bilo glede na naravo zadeve (razdelitev nepremičnine v solastnini udeležencev), ko bo treba določena procesna dejanja opraviti na kraju samem, to nedvomno povezano tako z dolgotrajnejšim postopkom kot tudi z višjimi stroški udeležencev.