Jedro

Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i tako, da se izvršilni postopek zaradi izterjave zneska nad 4.626,34 EUR (1.108.657,24 SIT) ustavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 10.4.2006. Proti temu sklepu sta dolžnika vložila laično pritožbo, v kateri sta navedla, da sta po pokojnem očetu podedovala okrog 100.000,00 SIT gotovine in 1/7 nepremičnine na B.K., ki jo je sodišče ocenilo na vrednost 1.000.000,00 SIT. Zato se jima zdi sporno, da bi glede očetovih dolgov odgovarjala še z drugimi sredstvi.

Pritožba dolžnikov je utemeljena.

Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediče vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovilo, da sta dolžnika kot dediča po pokojnem očetu V.P. odgovorna za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja, torej do zneska 1.108.657,24 SIT (sedaj 4.626,34 EUR), kot je znašala čista vrednost zapuščine. Tej vrednosti (višini podedovanega premoženja) nista nasprotovali niti obe stranki postopka, zato je tudi ocena sodišča prve stopnje v tem delu povsem na mestu. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ob tem naredilo zmotno pravno oceno, ko je zaključilo, da bosta dolžnika prosta očetovih dolgov, ko bosta (eden ali oba skupaj) upnike poplačala do zneska, ki je enak vrednosti podedovanega premoženja. Na tem mestu je sodišče prve stopnje spregledalo, da je predmet konkretne izvršbe izterjava zneska 29.210,48 EUR s pp, medtem ko je čista vrednost zapuščine za oba dolžnika znašala zgolj 4.626,34 EUR. Trenutek smrti je namreč tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja (sodba in sklep VS RS z dne 13.1.2005, opr. št. II Ips 690/2003 in sklep VS RS z dne 30.8.2007, opr. št. II Ips 365/2006).

Glede na to, da sta dolžnika v ugovoru zgolj zatrjevala, da sta podedovana denarna sredstva nakazala enemu od zapustnikovih upnikov, pri čemer teh trditev nista z ničemer dokazno podprla, je bilo treba omejitev izterljivosti konkretnega dolga za oba dolžnika skupaj opredeliti do celotne višine vrednosti podedovanega premoženja v znesku 4.626,34 EUR. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnikov ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je izvršilni postopek zaradi izterjave zneska nad 4.626,34 EUR ustavilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).