Jedro

Tožeča stranka je obveznost glede certificiranja za leto 2016 izpolnila in tako ohranila svoje pravice do pomoči v zvezi z ukrepom EK - trajno travinje, ne glede na dejstvo, da je bil nosilec certifikata za ekološko predelavo mož tožeče stranke, saj certifikat velja tudi za leto 2016.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-40432/2016/9 z dne 3. 5. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila zahtevek za ukrep ekološko kmetovanje (EK) - trajno travinje za 16,58 ha, ki ga je tožeča stranka uveljavljala pri Agenciji z zbirno vlogo za leto 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo plačilo zavrnjeno na podlagi 156. člena in preglednice 2 sedmega odstavka priloge 16 Uredbe o ukrepih kmetijsko - okoljska - podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačilo območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 do 2020 (Uredba KOPOP) iz razloga, ker kmetijsko gospodarstvo ni pridobilo certifikata za ekološko predelavo oz. predelavo kmetijskih pridelkov oz. živil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je obtežba travojedih živali na hektar površin trajnega travinja manjša od predpisane spodnje meje 0,2 GVŽ travojedih živali na hektar trajnega travinja za več kot 0,1 GVŽ, zato se plačilo za trajno travinje v okviru ukrepa EK na podlagi 156. člena in petnajstega odstavka priloge 16 Uredbe KOPOP zavrne tudi iz tega razloga.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka v pritožbenem postopku z odločbo št. 33101-136/2017/2 z dne 3. 10. 2017. Povzema ugotovitev organa prve stopnje in poudarja, da je med pogoji za izvajanje ukrepa EK v 131. členu Uredbe KOPOP določeno, da mora upravičenec pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oz. predelavo kmetijskih izdelkov oz. živil za tekoče leto v skladu z Uredbo 834/2017/ES in predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oz. živali. Tožeča stranka v pritožbi prilaga certifikat za ekološko kmetovanje št. 2167, ki ga je dne 29. 10. 2015 izdal inštitut A. in velja za obdobje od 29. 10. 2015 do 31. 12. 2016. Iz priložene pogodbe o vključitvi v postopek ceritificiranja procesov ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil št. 2177 z dne 21. 12. 2016 pa je razvidno, da se je tožeča stranka vključila v kontrolo ekološkega kmetovanja za leto 2017. Na podlagi predloženih dokazil in preveritve podatkov glede izdanih certifikatov za ekološko kmetovanje tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka v letu 2016 ni bila vključena v kontrolo za ekološko kmetovanje. Iz certifikata, ki ga je priložila k pritožbi izhaja, da je imela kontrolo v letu 2015 in da je vključena v kontrolo za leto 2017. Zato ne izpolnjuje pogojev iz 131. člena Uredbe KOPOP in je torej odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna. Glede navedb tožeče stranke o obtežbi travojedih živali na kmetijskem gospodarstvu pa tožena stranka ugotavlja, da se zahtevek za ukrep EK - travinje v celoti zavrne že iz razloga, ker tožeča stranka ni pridobila certifikata za leto 2016, zato drugostopni organ ni posebej preverjal pogojev obtežbe.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se z vsebino prvostopne odločbe ne strinja, saj meni, da je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialno pravo in izdal odločbo, ki ne ustreza zahtevku oz. situaciji na njenem kmetijskem gospodarstvu. Navaja, da je 26. 5. 2016 mož kot nosilec kmetije umrl. Zaradi smrti dotedanjega nosilca je Agenciji posredovala vlogo za priznanje višje sile, v kateri je pojasnila, da v letu 2016 v celoti odstopa od izvajanja ukrepa ekološko kmetovanje EK na skupni površini 16,58 ha in ukrepa dobrobit živali (DŽ). Agencija je vlogi za priznanje višje sile za leto 2016 ugodila in izdala odločbo št. 33101-40432/2016/5 z dne 4. 8. 2016 in na podlagi te odločbe ji je na podlagi višje sile omogočeno odstopanje od pogojev za izvajanje ukrepa EK in DŽ, česar pa Agencija ni upoštevala. Prav tako pojasnjuje, da se je v letu 2017 ponovno vključila v postopek certificiranja procesov ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil. 4. Opozarja tudi na napačno ugotovitev glede obtežbe travojedih živali in podaja ustrezno obrazložitev ter zaključuje, da je bila obtežba vsekakor nad minimalno predpisano zahtevo za ukrep EK. Sicer pa Agencija svoje odločitve ni ustrezno obrazložila in je ni mogoče preizkusiti. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, v katerem naj ponovno prouči dejansko stanje, tudi z upoštevanjem odločbe zaradi uveljavljanja višje sile za leto 2016 in nato ob pravilni uporabi materialnih in postopkovnih predpisov ugotovi, da je upravičena do izplačila za zahtevek za ukrep EK-trajno travinje za 16,58 ha. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke in v obrazložitvi prvostopne odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožbe je utemeljena.

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev Agencije, da se tožeči stranki v okviru ukrepa EK plačilo za trajno travinje za leto 2016 zavrne in sicer iz razloga, ker za navedeno leto ni pridobila certifikata za ekološko predelavo in ker je bila obtežba travojedih živali na ha površine trajnega travinja manjša od predpisane za več kot 0,1 GVŽ, pri čemer tožena stranka ni upoštevala, da tožeča stranka, zaradi smrti moža (ki predstavlja višjo silo), meril za upravičenost do plačil za EK, med katerimi je tudi pridobitev certifikata za ekološko kmetovanje na njeno ime, ni mogla izpolniti.

8. Financiranje ukrepov razvoja podeželja, kamor sodi tudi ekološko kmetovanje, ureja Uredba (EU) 1305/2013 z dne 17. december 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (v nadaljevanju Uredba 1305/2013), ki v 29. členu določa splošne pogoje za odobritev podpore iz naslova tega ukrepa. Dodatni pogoji za omenjeno podporo pa so urejeni v Uredbi KOPOP, sprejeti na podlagi Uredbe 1305/2013. 9. Pravila o financiranju odhodkov skupne kmetijske politike vključno z odhodki za razvoj podeželja pa ureja Uredba (EU) 1306/2013 z dne 17. december 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES9 št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (v nadaljevanju Uredba 1306/2013/EU), ki v 4. členu določa, da se Evropski kmetijski javni sklad (EKJS) izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo ter da financira odhodke, ki so izvršeni v skladu s pravom unije med drugim tudi za neposredna plačila kmetom v okviru skupne kmetijske politike (SKP), za namene tega financiranja pa se na podlagi 2. člena "kot višja sila" prizna tudi primer smrti upravičenca. Na podlagi Uredbe 1306/2013/EU pa je bila za dopolnitev določb glede pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost, sprejeta Delegirana Uredba komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marec 2014. Le-ta v členu 4 (1.) določa, da če v zvezi z neposrednimi plačili upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti meril za upravičenost ali drugih obveznosti, ohrani svoje pravice do pomoči za površine ali živali, ki so bile ob pojavu višje sile ali izjemnih okoliščin upravičene. Nadalje v drugem odstavku tega člena navaja, da če v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja iz členov 28, 29, 33. in 34. Uredbe št. 1305/2013/EU upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti zavez, se zadevno plačilo za leta, v katerih je prišlo do višje sile ali izjemnih okoliščin, sorazmerno ukine. Ukinitev pa zadeva samo tisti del zveze, pri kateri do dodatnih stroškov ali izgube dohodka ni prišlo pred pojavom višje sile ali izjemnih okoliščin. V zvezi z merili za upravičenost in ostalimi obveznostmi se ukinitve in upravne kazni ne uporabijo. Pod točko 2 v členu 4 je določeno tudi, da se pristojni organ ob primerih višje sile pisno obvesti v 15. delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oz. njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti, predložijo pa se tudi ustrezni dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa. Smiselno enako določbo ima tudi Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016, ki določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom ter navzkrižno skladnostjo, med drugim tudi za izvajaje Uredbe 1305/2013/EU in Delegirane Uredbe komisije št. 640/2014. 10. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka obveznost na podlagi člena 4 (2.) Delegirane Uredbe komisije (EU) št. 640/2014 izpolnila, saj je Agencijo obvestila o smrti moža, le-ta pa je izdala tudi odločbo št. 33101-40432/2016/5 z dne 4. 8. 2016 in zahtevku za uveljavljanje primera višje sile ugodila in odločila, da zaradi smrti dotedanjega nosilca prevzete obveznosti za izvajanje ukrepa EK ni mogoče zaključiti in da prevzeta 5 letna obveznost izvajanja ukrepa EK preneha od leta 2017. Navedena okoliščina, ob upoštevanju člena 4 (1.) Delegirane Uredbe komisije (EU) št. 640/2014, pomeni, da je bilo kmetijsko gospodarstvo tožeče stranke v letu 2016 vključeno v ekološko kmetovanje. V skladu s 119. členom Uredbe KOPOP so namreč upravičenci do plačil za ukrep EK kmetijska gospodarstva (KMG). Povedano drugače, tožeča stranka je obveznost glede certificiranja za leto 2016 izpolnila in tako ohranila svoje pravice do pomoči v zvezi z ukrepom EK - trajno travinje, ne glede na dejstvo, da je bil nosilec certifikata mož tožeče stranke, saj certifikat št. 2167 z dne 29. 10. 2015, ki ga je izdal Inštitut A. velja za obdobje od 29. 10. 2015 do 31. 12. 2016. 11. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je bilo v zadevi materialno pravo nepravilno uporabljeno in izplačilo v zvezi z ukrepom EK - trajno travinje, zgolj iz razloga, ker se certifikat ni nanašal na ime tožeče stranke, neutemeljeno zavrnjeno.

12. Utemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov glede zavrnitve zahtevka zaradi odstopanja od minimalne obtežbe travojedih živali za več kot 0,1 GVŽ. Te nepravilnosti pa ni odpravila niti tožena stranka, ki je navedla, da pogojev obtežbe ni preverjala, glede na to, da se je zahtevek za ukrep EK - trajno travinje v celoti zavrnil že iz razloga, ker tožeča stranka ni pridobila certifikata za leto 2016. S tem je bila v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka, ki pa je v skladu s 27. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vselej razlog za ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.

13. Upoštevaje vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči v skladu s pravnim mnenjem sodišča izraženim v tej sodbi.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka dolžna tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu povrniti stroške tega postopka v pavšalnem znesku v višini določeni glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa ni imela pooblaščenca, ki bi bil odvetnik.