Up-194/95

12.3.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z.L. iz K., v priporu v zaporih R., ki ga zastopa A.R., odvetnik v M. na seji senata dne 12. marca 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Z.L. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Ks 223/95 z dne 11.12.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je 13.12.1996 vložil ustavno pritožbo zoper sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je sodišče zavrnilo predlog pritožnikovega zagovornika za odpravo pripora. Sodišče naj bi odločilo o vlogi, ki tako ali tako ni bila mišljena kot predlog za odpravo pripora. Pri tem pa po mnenju pritožnika ni pravilno ugotovilo niti utemeljenega suma, niti obstoja ponovitvene nevarnosti. Sodišče naj ne bi pravilno presodilo okoliščin, ki po mnenju pritožnika dokazujejo, da ponovitvena nevarnost ne obstoji. S takšnim ravnanjem naj bi sodišče kršilo pritožnikovo pravico do poštenega sojenja. Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijani sklep preizkusi v okviru zatrjevanih trditev, pa tudi zato, ker pritožniku odreka pravico do pritožbe.

B.

2.Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, v nadaljnjem besedilu: ZKP) določa v 3. točki drugega odstavka 201. člena, da se sme pripor odrediti, če posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. Ustavno sodišče je ob odločanju o dosedanjih ustavnih pritožbah o priporih zaradi tako imenovane ponovitvene nevarnosti obrazložilo, na kakšen način naj sodišča uporabljajo ustavno in zakonsko določene pogoje, da se pri odrejanju pripora spoštujejo ustavne pravice posameznika. Tako opredeljeni kriteriji so tudi podlaga za presojo Ustavnega sodišča o tem, ali je z odločitvijo o priporu kršena pritožnikova pravica do osebne svobode.

3.Sodišče je ravnalo v skladu s temi kriteriji že, ko je vlogo pritožnikovega zagovornika obravnavalo kot predlog za odpravo pripora. Senat sodišča mora sicer po določbi drugega odstavka 207. člena ZKP vsaka dva mesecea preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Prav tako pa mora ta preizkus opraviti sodišče tudi na vsak predlog pripornika oziroma njegovega zagovornika, ki ga lahko poda kadarkoli. Ravnanje sodišča, ki je v dvomu vlogo zagovornika štelo kot predlog za odpravo pripora, je v skladu s tem, da pomeni pripor poseg v ustavno pravico, ki mora biti zato kar najbolj kvalitativno in kvantitavno restriktiven. S takšnim ravnanjem sodišče ni kršilo pritožnikove pravice do poštenega sojenja, urejene v 23. členu Ustave in prvem odstavku 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, MP, št. 7/94). Te pravice pa sodišče tudi ni kršilo pri presoji ustavno in zakonsko določenih pogojev za pripor. Pri tem, kakor je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tudi ni kršilo pritožnikove pravice do osebne svobode, saj je presojo dopustnosti posega v to pritožnikovo ustavno pravico opravilo v skladu s kriteriji iz prejšnje točke te obrazložitve.

4.Po izrecni določbi četrtega odstavka 207. člena ZKP je zoper sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za odpravo pripora izključena pritožba, kar pa ne pomeni, da je s tem kršena pritožnikova pravica do pravnega sredstva po določbi 25. člena Ustave. Kadar sodišče po uradni dolžnosti odloča o podaljšanju pripora, je vselej zoper odločitev sodišča dovoljena pritožba.

Pripornik pa poleg tega lahko poda kadarkoli v vmesnem času predlog za odpravo pripora ob tem, da mora v vmesnem času sodišče predvsem zagotoviti čim hitrejši potek postopka oziroma, da mora v primeru ugotovitve o tem, da ni več pogojev za odpravo pripora, tudi brez predloga pripor takoj odpraviti (drugi in tretji odstavek 200. člena ZKP). Pritožbo je tu izključil že zakonodajalec, takšna izključitev pravice do pritožbe pa je dovoljena, ker pritožnik predlog za odpravo pripora lahko poda kadarkoli in ker ima pritožnik zoper sklep sodišča tudi ustavno pritožbo zaradi kršitev njegovih ustavnih pravic.

5.Ker glede na navedeno zatrjevane kršitve ustavnih pravic v izpodbijanem aktu niso podane, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Sklep je sprejel soglasno.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič