Jedro

Pritožba ima sicer prav, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do predloga Občine X z dne 16. 4. 2021, da se omejitev dedovanja po 128. členu ZD izvede zgolj na določenih stvareh in pravicah. Zaradi zagotavljanja strankine pravice do izjave je to kršitev saniralo sodišče druge stopnje, ki pojasnjuje, da zakonska podlaga, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari, ne obstaja, zato sodišče prve stopnje sklepa o dedovanju s tako vsebino ne bi smelo izdati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino po pokojnem A. A. (I. točka izreka), delno omejilo dedovanje po pokojnem zapustniku v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v korist upravičenke Republike Slovenije v deležu do 40,33 % in Občine X v deležu do 38,17 % (II. točka izreka), odločilo, da preostalo premoženje zapustnika v deležu 21,50 % na podlagi 9. člena ZD postane last Republike Slovenije (III. točka izreka), ZPIZ d.d. in NLB d.d. naročilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju preneseta vsa denarna sredstva zapustnika v korist Republike Slovenije v deležu do 61,83 % in v korist Občine X v deležu do 38,17 % (IV. točka izreka) in zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri nepremičninah, navedenih v I. točki izreka sklepa, vknjiži lastninsko pravico v korist upravičenk Republike Slovenije v deležu do 6183/1000 in v korist Občine X v deležu 3817/1000 (V. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep je občina X vložila pravočasno pritožbo. Sklep smiselno izpodbija v II. do IV. točki izreka. Meni, da je bil izpodbijani sklep o dedovanju sprejet preuranjeno, saj bi sodišče prve stopnje moralo izvesti vsaj še en narok za zapuščinsko obravnavo, da bi lahko občina podala predlog, na katerem premoženju naj se dedovanje omeji in ji kasneje ne bi po nepotrebnem nastajali stroški z razdružitvijo, oziroma da bi lahko ponovno preučila možnost vztrajanja pri priglašeni terjatvi in bi celotno premoženje lahko prešlo v last Republike Slovenije. Izpostavila je, da je že na zapuščinski obravnavi 16. 4. 2021 predlagala, da se bi omejitev dedovanja v korist Občine izvedla zgolj na dejavnih sredstvih, neizplačanih pokojninskih prejemkih in določenih kmetijskih zemljiščih ter na nezazidanem delu nepremičnine parc. št. 97/10, k.o. ..., sodišče prve stopnje pa tega predloga ni niti upoštevalo niti ni pozvalo občine, naj se o njem ponovno izreče niti ni o tem odločilo. Razlog za neizvedbo obravnave pa ne more biti dolgotrajnost postopka. Izpostavlja, da je že 16. 4. 2024, torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa, sprejela sklep, da pri priglašeni terjatvi ne bo vztrajala in umika terjatev v zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da za omejitvenega upravičenca razglasi zgolj Republiko Slovenijo in tako zapuščina v celoti postane last Republike Slovenije. Stroškov ne priglaša.

3.Republika Slovenija se v odgovoru na pritožbo strinja s pritožbenimi navedbami in predlogi. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD).

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so se dedovanju po pokojnem zapustniku odpovedali vsi dediči, in da sta Republika Slovenija in Občina X priglasili svoja zahtevka iz naslova omejitve dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega v skladu z navedeno določbo delno omejilo dedovanje v korist Republike Slovenije in Občine X do višine vrednosti prejete pomoči (t.j. v deležu 40,33 % oz. 38,17 %), glede preostalega premoženja zapustnika (t.j. v deležu 21,50 %) pa odločilo, da postane na podlagi 9. člena ZD last Republike Slovenije.

7.Občina X v pritožbi navaja, da se je še pred izdajo izpodbijanega sklepa o dedovanju odpovedala uveljavljanju zahtevka iz naslova omejitve dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), saj je Občina X sklep o tem, da se odpove temu zahtevku, sprejela na seji 16. 4. 2024, navedeni sklep je začel učinkovati takoj, sodišče prve stopnje jo je že s pozivom z dne 23. 4. 2024 pozvalo, naj predloži dokazilo o začetku postopka stečaja zapuščine, sicer bo v postopku odločilo, izpodbijani sklep pa izdalo 20. 5. 2024. To pomeni, da bi lahko Občina X navedeno dejstvo uveljavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se je omejitvi dedovanja sicer mogoče odpovedati, kot to omogoča prvi odstavek 129. člen ZD, vendar je v skladu z določbo tretjega odstavka 129. člena ZD to mogoče storiti v treh mesecih od dneva, ko sta bili Republika Slovenija ali občina obveščeni o uvedenem dedovanju. Glede na to, da je bila Občina X obveščena o uvedenem dedovanju dne 16. 12. 2020 (kot izhaja iz vročilnice, pripete k l. št. 22 sodnega spisa), glede na to, da je z vlogo z dne 29. 12. 2020 prijavila terjatev do zapuščine v višini 19.614,03 EUR in predlagala, da se v tem obsegu dedovanje omeji, in glede na to, da se je omejitvi dedovanja odpovedala šele leta 2024, je zamudila trimesečni rok iz tretjega odstavka 129. člena ZD.

8.Pregled zadeve nadalje pokaže, da je sodišče prve stopnje zapuščinsko obravnavo opravilo 26. 2. 2021, da je bila nanjo dne 4. 2. 2021 vabljena pritožnica (kot izhaja iz vročilnice, pripete k l. št. 35 sodnega spisa), ki pa se zapuščinske obravnave ni udeležila zaradi nujne zadržanosti (kot izhaja iz uradnega zaznamka sodišča z dne 26. 2. 2021). Naslednji narok za zapuščinsko obravnavo je bil opravljen 16. 2. 2021, ki se ga je pritožnica udeležila in na njem vztrajala pri omejitvi dedovanja po pokojnem zapustniku. Enako velja za narok 11. 6. 2021. Naroka za zapuščinsko obravnavo 26. 11. 2021 se pritožnica ni udeležila, čeprav je bila v redu vabljena. Pritožnica se je udeležila naroka za zapuščinsko obravnavo 10. 5. 2022. Z vlogo z dne 27. 3. 2024 je pritožnica zahtevala prenos zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev, nato pa z vlogo z dne 25. 4. 2024 navedeno zahtevo umaknila, in sicer potem, ko jo je sodišče prve stopnje s pozivom z dne 23. 4. 2024 pozvalo, naj predloži dokazilu o začetku stečajnega postopka, sicer bo v postopku odločilo. Glede na navedeno, razpis še nadaljnjega naroka za glavno obravnavo ni bil potreben, nasprotna pritožbena izvajanja, da bi bil narok potreben, da bi lahko občina ponovno preučila možnost vztrajanja pri priglašeni terjatvi po 128. členu ZD, pa se z ozirom na to, da je bila z odpovedjo tej terjatvi že prekludirana, kot pojasnjeno zgoraj, izkažejo za neutemeljena.

10.Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.

1Le-ta se v prvem odstavku glasi: „Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

2Le-ta določa, da postane zapuščina brez dedičev lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v predmetni zadevi stečaj zapuščine ob zaključku glavne obravnave ni bil predlagan.

3Navedena določba se glasi: „V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.

4V skladu z navedeno določbo se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.

5Ko ji je bil vročen poziv zapuščinskega sodišča z dne 15. 12. 2020, ali prijavlja kakšno terjatev do zapuščine in v kakšni višini.

6VSL Sklep I Cp 57/2023 z dne 31. 3. 2023.