Jedro

Pravdni stranki sta tudi po sklenitvi sodne poravnave oz. po razdružitvi skupnega premoženja ostali solastnici spornih nepremičnin v navedenih deležih. Predlagateljica utemeljeno navaja, da je pravdno sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja ter deležih na njem, premoženje sta pravdni stranki tudi že razdružili, vendar je bila njuna soglasna volja, da na spornih nepremičninah še naprej ostaneta solastnici. V predmetnem postopku pa predlagateljica ne zahteva razdružitve skupnega premoženja, temveč predlaga razdružitev solastnine med udeležencema, ki sta kot solastnika vknjižena v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne v odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razdružitev solastnine z dne 2. 2. 2023, ki ga je vložila predlagateljica.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne zadevo v odločanje sodišču prve stopnje.

Predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje njen predlog za razdružitev solastnine zavrglo, ker je menilo, da je zadeva že pravnomočno razsojena (res iudicata). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da nepravdni postopek za razdružitev solastnine poteka med istima strankama za iste nepremičnine, kot je že potekal pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 628/2016-II, ki se je pravnomočno zaključil s sodno poravnavo z dne 11. 9. 2017. Predlagateljica se s sklepom sodišča ne strinja, saj udeleženca tega postopka razdružujeta solastnino ter ne delita ponovno skupnega premoženja. Okrožno sodišče je razsojalo o ugotovitvi obsega skupnega premoženja in deležev ter izročitvi denarja. Predlagateljica v tem postopku pa ne posega v že sklenjeno sodno poravnavo, ampak se kot solastnica nepremičnin, ki so bile predmet pravde, na poravnavo le sklicuje, ker je dodatno utrdila njen položaj kot solastnice tudi po razdružitvi skupnega premoženja, ki ga je tekom zakonske zveze ustvarila z nasprotnim udeležencem, in sta ga s sodno poravnavo z dne 11. 9. 2017 razdelila. Po svoji resnični volji sta (p)ostala solastnika spornih nepremičnin, predlagateljica pa želi zdaj to solastnino razdružiti.

Iz sodne poravnave z dne 11. 9. 2017 jasno izhaja volja takrat pravdnih strank (sedaj udeležencev tega postopka), da ostaneta solastnika nepremičnin v enakih deležih kot do tedaj (5. točka sodne poravnave). Izrazila sta torej voljo, da tudi po delitvi skupnega premoženja ostaneta solastnika spornih treh nepremičnin. Drugačna razlaga sklenjene sodne poravnave je pravno nevzdržna. Sodišče je tako s svojim sklepom nezakonito poseglo v pravice strank pravnomočno sklenjene sodne poravnave. Sama sodna poravnava tudi ne vsebuje nobenega zemljiškoknjižnega dovolila za sporne nepremičnine, ki bi bilo nujno potrebno, če bi vzdržala razlaga sodišča prve stopnje. Sodno poravnavo je treba upoštevati celostno, torej tudi 5. točko sodne poravnave, v kateri sta si udeleženca tega nepravdnega postopka medsebojno priznala, da so vse tri nepremičnine v deležih, kot jih imata, del skupnega premoženja, ki ustreza 50 % deležu vsake izmed strank na skupnem premoženju. Poseben režim za te nepremičnine kaže na dejstvo, da sta udeleženca ravno za te tri nepremičnine že pred pravdnim postopkom imela določene solastninske deleže. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagateljica v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je z vložitvijo predloga predlagala odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari (res iudicata) oziroma stvari, v kateri je bila že sklenjena sodna poravnava (res transacta). Glede udeležencev tega nepravdnega postopka je res podana istovetnost s pravdnima strankama v postopku P 628/2016-II Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prav pa ima predlagateljica, da v zadevah ne gre tudi za objektivno istovetnost. 5. Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino sodne poravnave z dne 11. 9. 2017, sklenjene v navedenem pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, vendar poravnave ni povzelo v celoti in je tudi ni pravilno tolmačilo. Predlagateljica utemeljeno navaja, da iz navedene sodne poravnave jasno izhaja volja takrat pravdnih strank (sedaj udeležencev tega postopka). V 1. točki sodne poravnave sta pravdni stranki sporazumno ugotovili obseg njunega skupnega premoženja, med drugim tudi, da v skupno premoženje spadajo: nepremičnina z ID znakom 0000-1355-3, kar predstavlja stanovanje na naslovu A. ulica 1, kjer sta pravdni stranki že vknjiženi kot solastnika, vsak do ½ od celote, nepremičnina z ID znakom 0000-891/63-0, kar predstavlja parkirno mesto, kjer sta pravdni stranki že vknjiženi kot solastnika, vsak do ½ od celote, nepremičnina z ID znakom 0000-891/71-0, kjer sta pravdni stranki solastnika vsak do 1/20 do celote. Poleg tega sta udeleženca ugotovila, da v skupno premoženje spadajo tudi: 100 % poslovni delež v družbi B., d. o. o., dva avtomobila znamke BMW, ki sta jih stranki že prodali, oprema, ki se nahaja na naslovu C. ulica 2 in D. ulica 3, ter prihranki – denarna sredstva v znesku 60.000 EUR. V 2. točki je bilo dogovorjeno, da pravdni stranki skupno premoženje razdružita tako, da se tožena stranka zaveže tožeči stranki plačati znesek 55.000 EUR na njen TRR, v 3. točki pa se je tožena stranka zavezala do dne 11. 11. 2017 izseliti in izprazniti svoje predmete iz nepremičnine na naslovu C. ulica 2. Glede premičnin in drugega premoženja ter nepremičnin, ki niso bile izrecno naštete in sta bila na dan sklenitve sodne poravnave pravdni stranki vpisani kot izključna lastnika ali kot solastnika, sta bili pravdni stranki soglasni, da so njuno posebno premoženje.

6. Odločilna točka sodne poravnave, to je 5. točka, ki jo je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, pa je, da sta bili pravdni stranki soglasni, da pri nepremičninah, ki so navedene v 1. alineji 1. točke (tj. pri spornih nepremičninah oziroma nepremičninah, ki so predmet predmetnega postopka), solastninski delež ½ vsake od pravdnih strank za prvi dve nepremičnini oziroma 1/20 za tretjo nepremičnino, ustreza 50 % deležu vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju. Pravdni stranki sta torej tudi po sklenitvi sodne poravnave oz. po razdružitvi skupnega premoženja ostali solastnici spornih nepremičnin v navedenih deležih. Predlagateljica ima tudi prav, da sodna poravnava ni vsebovala nobenega zemljiškoknjižnega dovolila za sporne nepremičnine, ki bi bilo potrebno, če bi bilo skupno premoženje razdruženo na način, kot je razumelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

7. Predlagateljica torej utemeljeno navaja, da je pravdno sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja ter deležih na njem, premoženje sta pravdni stranki tudi že razdružili, vendar je bila njuna soglasna volja, da na spornih nepremičninah še naprej ostaneta solastnici. V predmetnem postopku pa predlagateljica ne zahteva razdružitve skupnega premoženja, temveč predlaga razdružitev solastnine med udeležencema, ki sta kot solastnika vknjižena v zemljiški knjigi.

8. Ker torej o razdružitvi solastnine, ki je predlagana v tem postopku, v navedenem pravdnem postopku ni bilo odločeno, ne gre za res iudicato in je sodišče predlog na podlagi 319. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, napačno zavrglo. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato treba razveljaviti. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je sprejelo procesno odločitev o zavrženju predloga, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača v odločanje sodišču prve stopnje. V nadaljevanju bo moralo sodišče o zadevi (prvič) vsebinsko odločiti in razdružiti solastno premoženje udeležencev tega nepravdnega postopka.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo sodišča prve stopnje.