Jedro

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage v ZIZ za izdajo sklepa o zavrnitvi izjave dolžnika, da nasprotuje izjavi ponudnika, da ni z upnikom povezana oseba. O resničnosti izjave odloči sodišče v sklepu o poplačilu.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 30.3.2006. 2. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje z dne 15.3.2007.

Obrazložitev

a) obrazložitev odločitve v tč. 1 izreka sklepa Z izpodbijanim sklepom je sodišče domaknilo nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. R. S., parc. št. ... in ... najboljšemu ponudniku – družbi I. d.o.o. iz L. za kupnino 10.410.000,00 SIT. V 2. tč. izreka je kupcu naložilo plačilo preostanka kupnine v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa o domiku in ga opozorilo, da bo sicer prodajo razveljavilo in določilo novo prodajo. V 3. tč. izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi opravijo izbrisi vpisanih pravic in bremen in sicer: zaznamovan vrstni red v zavarovanje bodoče hipoteke v znesku 10.000,00 din s pripadki, v korist upnika L. b., S. b. C., po zemljiškoknjižnem predlogu z dne 20.3.1978, zastavne pravice za znesek tolarske protivrednosti zneska 1,500.000,00 ATS po srednjem tečaju B. S. na dan plačila v korist upnika A., Z. d. d.d. K. po zastavni pogodbi št. ..., zastavne pravice za posojilo terjatev 17.700,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju B. S. na dan 7.4.1993 v korist upnika I. Š. po zastavni listini z dne 7.4.1993 in zastavna listina do zneska 10.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju L. b., delniške družbe, z obrestmi, v korist upnika S. H. iz K. po sklepu istega sodišča opr. št. I 988/93 z dne 27.9.1993. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V laični pritožbi je navajal, da sodišče ni ugotavljalo, da so upniki povezane osebe. Ker so povezane osebe, bi moralo sodišče šteti, da je dolg v celoti ugasnil. Sodišče ne bi smelo izbrisati obremenitev v zemljiški knjigi, saj gre za izbrise, dolg pa je ostal. Izbris hipoteke v korist N. – S. b. C. pa bi moralo sodišče že zdavnaj opraviti in iz morebitne kupnine poplačati upnike, da bi se dolg zmanjšal. Hipoteka bi glede na potek zakonskega roka morala biti izbrisana s strani sodišča, ne pa, da se bo sedaj razdeljeval denar iz tega naslova, ko pravnega naslova ni več in je neobstoječ. Dolžnik še opozarja, da sodišče ni upoštevalo, da obresti, ko dosežejo glavnico, prenehajo teči, in zatrjuje, da ne more plačevati več, kot določa zakon. Predlaga, da sodišče sklep spremeni tako, da bodo pripombe upoštevane.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sklep o domiku je moč izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Pritožnik takšnih kršitev v pritožbi ne zatrjuje. Po čl. 209 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče s sklepom o domiku tudi odloči, katere od v zemljiško knjigo vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, katere pravice se ob izročitvi izbrišejo. Dolžnikove navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da obresti, ko dosežejo glavnico, prenehajo teči, pa bo moralo upoštevati sodišče prve stopnje in jih presojati kot ugovor po izteku roka. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče ni ugotavljalo, da so upniki povezane osebe, je pojasniti, da je sodišče prve stopnje po napotku pritožbenega sodišča opravilo postopek v zvezi z izjavo ponudnika, saj je ponudnik izjavo po IV. odst. 189. čl. ZIZ dal 23.5.2006, po tem, ko je bil spis zaradi odločitve o pritožbi zoper sklep o domiku že poslan na Višje sodišče v Celje. Očitana pomanjkljivost je bila tako v postopku odpravljena. Sama pomanjkljivost pa ne vpliva na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.

Ker niso podani ne uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zv. s 15. čl. ZIZ).

b) obrazložitev odločitve v tč. 2 izreka sklepa Z izpodbijanim sklepom, izdanim 15.3.2007, je sodišče sklenilo, da se zavrne izjava dolžnika J. J. v vlogi z dne 9.1.2007, da nasprotuje izjavi ponudnika I. d.o.o., podani v vlogi z dne 23.5.2006, da ni z upnikom povezana oseba po določbi I. in II. odst. 200. b čl. ZIZ.

Dolžnik se je zoper sklep pritožil. V pravočasni pritožbi, vloženi po odvetniku M. V. navaja, da pritožbo vlaga iz vseh razlogov po ZPP, zlasti pa zaradi bistvene kršitve določil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je o nasprotovanju izjavi ponudnika odločilo s sklepom, za katerega pa ni razložilo, na katerem pravnem temelju ga izdaja. Dolžnik tako šteje, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj bi lahko sodišče izdalo tudi ugotovitveni sklep ali pa preverilo izjavo kupca v smeri 189/4 v zvezi z 200 b čl. ZIZ, tako da bi kupec moral dopolniti izjavo, da ni povezana oseba, kot to trdi, v skladu s I. in II. odst. 200 b čl. ZIZ. Dolžnik je postavil trditev, da sta družbi I. in S. d.o.o., obe V. ..., L., povezani osebi. Iz registracije S.je razvidno, da je ustanovitelj kar 21 družb. Sodišče ni postavilo kupcu nikoli vprašanje, ali pa je povezan s katero od družb, ustanovljenih po matični identični družbi, kar prav tako izpolnjuje kriterije iz 200 b čl. ZIZ. Stališče sodišča, da naj dolžnik dokaže povezanost in ne kupec nepovezanost, je v nasprotju s pravilom o dokaznem bremenu, ki ga ZIZ postavlja v breme kupca in ne dolžnika. Kupec o odločilnih dejstvih sploh ni podal izjave in je tako dejansko stanje nerazjasnjeno, za svojo splošno dano izjavo, celo brez datuma in brez naziva osebe, ki je izjavo podala, pa ne nosi nobene odgovornosti. Glede na navedeno dolžnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče ni imelo podlage v Zakonu o izvršbi in zavarovanju za izdajo takega sklepa. O resničnosti izjave namreč v skladu z določbo čl. 208 ZIZ odloči sodišče v sklepu o poplačilu. Ker ima izpodbijani sklep takšno pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ. Zato je moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. tč. 365. čl. v zv. s 354. čl. in 366. čl. ZPP, vse pa v zvezi s 15. čl. ZIZ).