Jedro

Sodišče prve stopnje je po vloženi tožnikovi tožbi in podanem odgovoru tožene stranke v sporu razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Ker stranki na navedeni narok kljub izkazanemu vabilu nista pristopili, je v zadevi določilo nov narok, ki pa se ga stranki kljub izkazanemu vabilu, ob opozorilu na pravne posledice, tudi nista udeležili. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 3. odstavka 28. člena ZDSS-1 pravilno štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v sporu postopek ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe v sporu postopek ustavilo. Ugotovilo je, da v sporu nobena od strank ni pristopila tako na narok dne 6. 6. 2013 kot kasneje na narok dne 22. 8. 2013, zaradi česar je skladno z določbo 3. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, tožena stranka pa, da je v umik privolila.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da uveljavlja v sporu tako ugotovitev elementov delovnega razmerja za nedoločen čas in razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri kandidata, kot odškodnino zaradi diskriminacije. V pritožbi se sklicuje na številne sodbe, ko je bilo odločeno v podobnih primerih. Tožena stranka je pri obravnavanju njegove kandidature na razpisano delovno mesto kršila tako zakonske določbe kot Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla lažne podatke, ki za sodišče ne morejo biti sprejemljivi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnik v zadevi pritožuje zaradi diskriminatornega ravnanja tožene stranke pri obravnavanju njegovega dvakratnega kandidiranja na delovno mesto učitelja informatike ter v tej zvezi na nezakonito odločitev o izbiri kandidata, ne pa konkretno na razloge, ki se nanašajo na ustavitev postopka. Zato je preizkusilo odločitev v izpodbijanem sklepu samo glede obstoja bistvenih postopkovnih kršitev iz določbe 2. odstavka 339. člena ZPP, saj v sporu zadeva ni bila obravnava po vsebini oziroma glede tega materialno pravo sploh ni bilo uporabljeno. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje po vloženi tožnikovi tožbi in podanem odgovoru tožene stranke v sporu razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 6. 6. 2013. Ker stranki na navedeni narok kljub izkazanemu vabilu nista pristopili, je v zadevi določilo nov narok za dne 22. 8. 2013, ki pa se ga stranki kljub izkazanemu vabilu, in nenazadnje ob opozorilu na pravne posledice, tudi nista udeležili. Zato je skladno z določbo 3. odstavka 28. člena ZDSS-1 štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v sporu postopek ustavilo. Pritožbeno sodišče se s takšno odločitvijo v izpodbijanem sklepu v celoti strinja.

V zadevi je pravna podlaga za odločitev v določbi 3. odstavka 28. člena ZDSS-1(1), po kateri se v primeru, če po preloženem pripravljalnem naroku ali prvem naroku za glavno obravnavo, ki se ga ne udeleži nobena od strank, tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo. Za presojo takšne odločitve je bistveno, da se stranka ni udeležila narokov, na katere je bila pravilno vabljena. Zato po navedeni zakonski določbi, ki ima naravo specialnega predpisa v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, izostanek obeh strank z razpisanega pripravljalnega naroka ali prvega naroka glavne obravnave najprej povzroči preložitev naroka, medtem ko izostanek z dveh zaporednih narokov povzroči oziroma ima za posledico ugotovitev fikcije umika tožbe. Sodišče v takšnem primeru nima podlage, da bi nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravega interesa(2). Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v zadevi iz razloga, ker stranki na dva zaporedna razpisana naroka nista pristopili, zaradi ugotovitve fikcije umika tožbe v sporu postopek ustavilo.

Ker niso podani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o morebitnih pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožnik v pritožbi ni zaznamoval. .

Op. št. (1): Navedena zakonska določba velja, saj Ustavno sodišče RS v njo ni poseglo. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-65/10-19 z dne 20. 5. 2010 razveljavilo določbo 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, z odločbo opr. št. U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 pa razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1. Op. št. (2): Zakon o delovnih sodiščih s komentarjem, GV Založba Ljubljana, leto 2005, A. Galič, stran 143.