Jedro

Vsak družbenik mora imeti možnost, da zahteva vsaj tiste informacije o zadevah družbe, ki so za uresničevanje njegovega članskega položaja nujno potrebne. Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljiti. Zadošča, da vsaj nakaže, zakaj informacijo ali vpogled potrebuje. Subjektivni razlogi za zavrnitev zahteve družbenika so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Prav tako je mogoče zavrniti vpogled takrat, kadar to ni nujno za izvajanje družbenikove pravice Na nasprotnem udeležencu je trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnih in objektivnih razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo, da pritožnik obstoja razlogov za zavrnitev predlagateljeve zahteve že trditveno ni uspel utemeljiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) nasprotnemu udeležencu naložilo, da zakonitemu zastopniku predlagatelja v roku 8 dni predloži zapisnike sej nadzornih svetov družbe M. d. o. o. od dne 1. 1. 2012 dalje, vse posojilne pogodb, ki jih je sklenila družba M. d. o. o. od dne 1. 1. 2012 dalje, podatke o vseh naložbah, ki presegajo višino 250.000,00 EUR in so bile izvedene od dne 1. 1. 2012 dalje ter (2.) nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo stroškov predlagatelja v višini 941,80 EUR s pripadki.

2. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec iz vseh razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka (predvsem 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 214. člena ZPP). Sklepno se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal odmero stroškov odgovora. Povzel je postopek in odgovoril na pritožbene navedbe glede načela kontradiktornosti, glede naroka in glede gibanja prometa ter finančnih prihodkov pritožnika. Odgovoril je tudi na pritožbene navedbe glede obvladovanja J. d. d. in J. H. d. o. o. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ugodilo predlagateljevemu predlogu po 512. členu Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1. 7. Po določbi prvega odstavka 512. člena ZGD-1 mora poslovodja družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Po določbi drugega odstavka 512. člena ZGD-1 sme poslovodja zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki.

8. Pravica do informacij in vpogleda zahteva le pobudo družbenika (predlagatelja), v kateri ta označi predmet, o katerem želi informacijo. Ves trud je na strani tistega, ki je dolžan dati informacijo. Ta pravica je odraz pravice članstva v družbi. Vsak družbenik mora imeti možnost, da zahteva vsaj tiste informacije o zadevah družbe, ki so za uresničevanje njegovega članskega položaja nujno potrebne. Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljiti. Zadošča, da vsaj nakaže, zakaj informacijo ali vpogled potrebuje (kar je predlagatelj v tem postopku storil, pa to pritožbeno niti ni sporno). Temu je poslovodja dolžan slediti pri izpolnitvi informacijske zahteve, razen če oceni, da obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Prav tako je mogoče zavrniti vpogled takrat, kadar to ni nujno za izvajanje družbenikove pravice.(1)

9. Na nasprotnem udeležencu je torej trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnih in objektivnih razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo, da pritožnik obstoja razlogov za zavrnitev predlagateljeve zahteve že trditveno ni uspel utemeljiti. Višje sodišče se s tem v celoti strinja.

10. Nasprotni udeleženec je zahtevo za predložitev zapisnikov sej nadzornega sveta zavrnil z argumentom motenjskega spora (zaradi spuščene zapornice in preprečitve sečnje ter spravila lesa). Nadalje je kot razlog navajal še pogodbo o prodaji nepremičnin k. o. X in pogodbo o odkupu nepremičnin v P. Motenjski spor se je vodil zoper J. H. d. o. o., prodajalec nepremičnin k. o. X je J. d. d. Sopogodbenik glede nepremičnin v P. je J. H. d. o. o. Nasprotni udeleženec je še navedel, da predlagatelj obvladuje J. d. d. (glej opombo 1 glede imetništva delnic), le-ta pa je družbenica v J. H. d. o. o. Pogodba glede nepremičnin k. o. X ni bila pravilno izpolnjena, ker so nepremičnine še vedno obremenjene (stavbna pravica). Pogodba o odkupu nepremičnin v P. J. H. d. o. o. ni realizirala.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da nasprotni udeleženec z zatrjevano pravnomočno razsojeno zadevo v motenjskem sporu in z zatrjevano nepravilno oziroma neizpolnjeno pogodbo sopogodbenic J. d. d. in J. H. d. o. o. ni uspel izkazati, zakaj bi predlagatelj informacije, ki jih zahteva, uporabil v škodo nasprotnega udeleženca.

12. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na vprašanje obvladovanja J. d. d., ki naj ne bi bilo dosti konkretno zatrjevano, predvsem pa ne dokazano (sodišče je navedlo, da nasprotni udeleženec ni ponudil podatkov o tem, koliko je vseh delničarjev družbe J. d. d. in kakšen je lastniški delež predlagatelja v tej družbi). Pritožnik navaja, da njegove trditve v odgovoru na predlog v kasnejši predlagateljevi vlogi niso bile prerekane, zato naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo prvi odstavek 214. člena ZPP.

13. Višje sodišče odgovarja, da pritožba ne upošteva bistvenega argumenta sodišča prve stopnje, ki je pritožbeno ostal neprerekan, to je, da je motenjski spor pravnomočno končan, pa tudi sicer pritožnik ni pojasnil, kako konkretno bi predlagatelj z zahtevanimi podatki vplival na tek sodnega postopka (zadnji stavek 9. točke obrazložitve).

14. Nadalje je pritožnik nasprotoval razkritju informacij iz razloga sklenjene pogodbe o prodaji nepremičnin k. o. X, v kateri se je J. d. d. kot prodajalec (torej družba, ki jo obvladuje predlagatelj) zavezala, da proda pritožniku nepremičnine, ki so proste bremen. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da nepremičnine še niso proste bremen. Sodišče prve stopnje je ta razlog zavrnilo z bistvenim razlogom, da nasprotni udeleženec ni izkazal, v čem se kaže škodno ravnanje predlagatelja (glej 10. točko obrazložitve). Enako velja za pogodbo s sopogodbenikom J. H. d. o. o. (glej 11. točko obrazložitve). Višje sodišče se v tem delu s sodiščem prve stopnje v celoti strinja.

15. Sodišče prve stopnje je sicer hkrati navedlo, da lastniško obvladovanje J. d. d. ni izkazano s strani nasprotnega udeleženca, kar pa po mnenju višjega sodišča ni bil bistveni argument sodišča prve stopnje. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo o kršitvi prvega odstavka 214. člena ZPP.

16. Pritožnik posledično tudi v pritožbi izpostavlja kot pomembno okoliščino obe pogodbi glede nepremičnin, sklenjeni z J. d. d. oziroma J. H. d. o. o. Vendar ti pogodbi (pravilnosti njihove izpolnitve) za ta spor nista bistveni, oziroma vsaj nasprotni udeleženec relevantne zveze ni uspel zatrjevati. Bistveno je namreč, da je bilo na pritožniku trditveno in dokazno breme o tem, da bi razkritje informacij, katerih razkritje in vpogled zahteva predlagatelj v tem postopku, predlagatelj lahko uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem pritožniku ali z njo povezani družbi (kar v tej zadevi ni pomembno) prizadel občutno škodo (drugi odstavek 512. člena ZGD-1). Pritožnik zatrjevanega dejstva neizpolnjene oziroma nepravilno izpolnjene pogodbe ni uspel povezati z obstojem subjektivnega in objektivnega razloga za zavrnitev predlagateljeve zahteve.

17. Pritožnik zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje pritožniku ni postavilo roka za odgovor na vlogo predlagatelja z dne 19. 11. 2015. Navaja, da sicer v nepravdnem postopku narok ni obvezen. Ker pa je predlagal tudi zaslišanje strank, je pričakoval, da bo sodišče razpisalo in opravilo narok, na katerem bi se lahko opredelil do predlagateljeve vloge. Ker sodišče tega ni storilo, v postopku pa tudi v ničemer ni nakazalo, da bo odločilo brez naroka, hkrati pa mu ob vročitvi predlagateljeve vloge ni dalo roka za odgovor, pritožnik zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

18. Zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana. Nesporno je, da je pritožnik predlagateljevo vlogo z dne 19. 11. 2015 v postopku pred sodiščem prve stopnje prejel 26. 11. 2015 (glej tudi vročilnico k red. št. 6). Sodišče je izpodbijani sklep izdalo slab mesec kasneje, 21. 12. 2015. Zato mu ni bila kršena pravica do kontradiktornega postopka, saj je bil pritožnik seznanjen z vsemi vlogami, pravnimi naziranji, trditvami o dejstvih kot tudi z predlaganimi dokazi predlagatelja. Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka bi bila podana, če bi sodišče postopalo tako, da se pritožnik o vlogi predlagatelja sploh ne bi mogel izjasniti in bi bilo vročanje le gola formalnost. Da sodišče pritožnika ni izrecno poučilo o možnosti izjave in mu ni določilo roka za izjavo, predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določb postopka (286.a člena ZPP), ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

19. Pritožnik ne zatrjuje, da ni imel zadosti časa odgovoriti na predlagateljevo vlogo. Potrebno je upoštevati, da je postopek odločanja v tej zadevi hiter, kar je izrecno opozorjeno v 52. členu ZGD-1, ki nalaga sodišču, da odloči v petih dneh. Nasprotnemu udeležencu je moralo biti jasno, da lahko na vlogo predlagatelja odgovori (primerjaj četrti odstavek 286.a člena ZPP), ker pa narok ni obligatoren (primerjaj 7. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), tudi, da lahko sodišče odloči brez naroka. Zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče pritožnika obvestiti, da bo odločalo brez naroka.

20. Kolikor se pritožnik sklicuje na pričakovanje, da bo narok opravljen glede na predlagano zaslišanje, višje sodišče odgovarja, da se po 212. členu ZPP sodišče prosto odloča, katere dokaze bo izvedlo zaradi odločanja v zadevi. Zato zgolj zaradi predlaganega personalnega dokaza še ni mogel računati, da bo sodišče izvedlo narok, na katerem je nameraval dopolnjevati navedbe, kot pritožbeno zatrjuje.

21. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je sodišče pri odločitvi upoštevalo tudi trditve iz predlagateljeve pripravljalne vloge, vendar pa navedbe v pripravljalni vlogi, ki jih je sodišče povzelo v točkah 10 (glede sporazuma z E.) in 12 (glede padanja pritožnikovih prihodkov) obrazložitve, niso bile bistvene za odločitev (glej razloge višjega sodišča do 16. točke obrazložitve), zato se višje sodišče do tega dela pritožbe (strani 3. in 4.) posebej ne opredeljuje. Posledično tako zatrjevana kršitev pravil postopka kot tudi zatrjevana protispisnost (glede padanja pritožnikovega prihodka; 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) nista podani.

22. Višje sodišče je preizkusilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških. Sodišče prve stopnje je pritožniku naložilo plačilo stroškov v višini 941,80 EUR, kar je pravilno. Odločitev je tudi pravilno obrazložilo. Iz obrazložitve izhaja, da je priznalo stroške 2 x 700 točk, povečano za 14 točk administrativnih stroškov in sodno takso v višini 150 točk. Pritožnik posameznim stroškom niti ne nasprotuje, navaja le, da tako izračunani stroški ne dosežejo 941,81 EUR, vendar neutemeljeno. V 13. točki obrazložitve je sodišče dejansko priznalo sodno takso v višini 150,00 EUR in ne 150,00 točk (kar tudi sicer jasno izhaja iz citata 150,00). To tudi jasno izhaja iz plačilnega naloga z dne 15. 10. 2015. Kolikor je torej pritožnik izpodbijal odločitev upoštevajoč takso, zapisano v točkah, pritožba zaradi povedanega ni utemeljena. Odločitev tudi v stroškovnem delu ni obremenjena z očitano kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je pravilna.

23. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

24. Pritožnik sam krije stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Predlagatelj z odgovorom ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča, zato sam krije stroške odgovora (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Glej na primer mag. Peter Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, Ljubljana, GV Založba, 2007, stran 53 in Vrhovno sodišče sklep III Ips 75/2010 z dne 27. 1. 2011.