Jedro

Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava po določbah devetega poglavja ZNP. Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno. To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 16.6.2016 odločilo, da se predmetni nepravdni postopek (N 34/2015) ustavi in da se po pravnomočnosti sklepa pred za to pristojnim sodiščem (to je Okrožnim sodiščem v Krškem) nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v celoti odpravi in sodišču naloži, da nadaljuje s postopkom določitve odškodnine v nepravdnem postopku. Sodišče naj bi neutemeljeno sprejelo svojo odločitev zgolj po navedbah nasprotnega udeleženca brez dokazov, da je izdelana cenitev in prav tako dopolnitev cenitve zanj nesprejemljiva. V nadaljevanju glede priloženega mnenja nasprotnega udeleženca najprej pojasnjuje, zakaj naj bi bilo to neuporabno oziroma nepopolno, nato pa se do njega (obširno) opredeljuje tudi vsebinsko. Poudarja, da je pristojnost nepravdnega sodišča za odmero odškodnine določena v 110. členu ZUreP le kot nadaljevanje razlastitvenega postopka oziroma omejitve lastninske pravice v javno korist in hkrati pogoj za zakonito dokončanje upravnega postopka omejitve lastninske pravice v javno korist. Materialna podlaga za začetek postopka določitve odškodnine pred nepravdnim sodiščem je pravnomočna odločba upravnega organa o omejitvi lastninske pravice v javno korist. V konkretnem primeru je to odločba Upravne enote Krško z dne 24.3.2014. Podlaga za določitev odškodnine je 105. člen ZUreP. Nasprotni udeleženec naj bi zasledoval cilj čim daljšega zavlačevanje rešitve predmetne zadeve. V pripravljalni vlogi nasprotni udeleženec ne nasprotuje materialni podlagi - odločba upravnega organa o omejitvi lastninske pravice, saj ugovarja le višini odškodnine, ki izhaja iz cenitve cenilca A. A. in navaja, da je bila prava višina odškodnine določena s cenitvijo cenilke B. B. z dne 20.2.2013. Glede ugotovitve sodišča, da se mu poraja dvom v materialno podlago - odločbo o omejitve lastninske pravice v javno korist, predlagatelj vztraja, da je že v sami odločbi upravnega organa določeno, da bo o odškodnini za obremenjeni nepremičnini odločilo sodišče v nepravdnem postopku na predlog služnostnega zavezanca (lastnika zemljišč). Že zakonodajalec je v določbah 104. in 105. člena ZUreP-1, ki še zmeraj veljata, določil način določitve odškodnine, ki je drugačen kot v pravdnem postopku. Glede na navedeno se v nepravdnem postopku, kot je obravnavani, v katerem se ureja premoženjsko razmerje med nepravdnima strankama, določa odškodnina zaradi prisilne ustanovitve služnosti omejitve lastninske pravice za potrebe daljnovoda. Sodišče v teh zadevah ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. V nadaljevanju se pritožnik sklicuje na določbo 8. odstavka 110. člena ZUreP-1. Na koncu obrazloženo pojasnjuje, zakaj se z navedbami nasprotnega udeleženca, da pridobiva služnost samo za rekonstrukcijo obstoječega daljnovoda, ne strinja.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz njegovega predloga z dne 26.2.2015 izhaja, da predlagatelj v tem postopku uveljavlja plačilo odškodnine na temelju odločbe UE Krško, št. 000 z dne 24.3.2014 (priloga A4 spisa N4/2015),(1) s katero je bila dovoljena omejitev njegove lastninske pravice zaradi služnosti v javno korist,(2) ustanovljene (tudi) na parcelah 1 ter 4 k. o. ..., odločeno pa tudi, da bo o odškodnini (nadomestilu) zaradi te obremenitve nepremičnin na predlog slednjega (kot služnostnega zavezanca) odločilo sodišče. Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava(3) po določbah devetega poglavja ZNP.(4) Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno.(5) To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno. Na drugi strani namreč ne okoliščina, da se nasprotni udeleženec s cenitvijo v tem postopku angažiranega sodnega cenilca (izvedenca) A. A. ne strinja, in še manj njegovi pomisleki glede „temelja“ zahtevka, ki jih na presplošen (premalo konkretiziran) način omenja v vlogi z dne 10.6.2016 in ki jih kot razlog za sprejeto odločitev v izpodbijanem sklepu izpostavlja tudi sodišče prve stopnje, za to presojo niso relevantni.(6)

6. Iz predhodno omenjenega razloga(7) je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP(8) v zvezi s 37. člen ZNP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje, upoštevajoč vsebino omejitve predlagateljeve lastninske pravice, ki jih na parcelah 1 ter 4 k. o. X vzpostavlja odločba UE Krško, št. 000 z dne 24.3.2014, presoja utemeljenost njegovega predloga.

Op. št. (1): Izdane na podlagi določb Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007 - EZ-UPB2, s kasnejšimi spremembami) in Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002, s kasnejšimi spremembami).

Op. št. (2): In sicer vse za potrebe daljnovoda 2 x 110 kV B. - H., katerega značilnosti so razvidne iz 1. točke, sama vsebina služnosti pa iz 2. točke izreka omenjene upravne odločbe.

Op. št. (3): Glej Ada Polajnar-Pavčnik v Dragica Wedam-Lukić in Ada Polajnar-Pavčnik, Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, ČZ Uradni list RS, 1991, uvod k devetemu poglavju, str. 78. Op. št. (4): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (5): Glej 1. točko „predloga“ nasprotnega udeleženca, podanega na deseti strani odgovora (na predlog) z dne 3.7.2015, v okviru katerega sodišču predlaga določitev odškodnine v delu predloga, v katerem predlagatelj zahteva odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, na nepremičninah na podlagi pravnomočne odločbe UE Krško (št. 000 z dne 24.3.2014) za potrebe DV 2 x 110 B. – H. Op. št. (6): Neutemeljeno je tudi navajanje nasprotnega udeleženca oziroma na 4. strani izpodbijanega sklepa podano razlogovanje sodišče prve stopnje, da bi bila lahko odločba UE Krško (št. 000) podlaga za odškodnino šele z izvedbo predvidenih del v pasu obstoječega starega daljnovoda (za kar je omejitev dana in vknjižena). Služnostnemu zavezancu namreč odškodnina pripada že s samo ustanovitvijo služnosti (torej obremenitvijo njegove nepremičnine) in ne šele z začetkom njenega izvajanja.

Op. št. (7): Zaradi česar se do ostalih pritožbenih navedb to sodišče ni opredeljevalo.

Op. št. (8): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.