Jedro

Upravni odbor na sestanku dne 29.6.1998 ni bil pooblaščen za sklepanje pogodb, temveč le za pripravljalna dela pri dveh pogodbah.

Izvoljeni upravni odbor tako ni bil postavljen v vlogo zastopnikov (prim. 84. člen ZOR). Vsako naročilo za opravo določenih poslov še ni pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb (prim. 749. člen in

84. člen ZOR). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb, mora biti pooblastitev nedvoumna tako za zastopnika kot tudi za zastopanega. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru opisanega poteka dogodkov niti ni moč obravnavati kot prekoračitve pooblastil po 87. členu ZOR.

Odobritev prekoračitve pooblastil je izjava volje. Res je, da se izjava volje lahko poda tudi z drugačnim ravnanjem kot je izrecna izjava z besedami (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Toda takšno ravnanje mora dajati zanesljivo oporo, da določena izjava volje obstoji (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Zgolj seznanitev etažnih lastnikov z delom upravnega odbora, ki jo omenja sodišče prve stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča še ne daje zadostne opore, za odobritev ugotovljene "prekoračitve pooblastil" s strani etažnih lastnikov.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka založila denar in plačala račune nekaterim dobaviteljem. Od tako založenih stroškov pa zakonske zamudne obresti ne začnejo teči z zapadlostjo posameznega plačanega računa temveč s plačilom tega računa (anal. s 1. odstavkom 759. člena ZOR).

Izrek

1. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi 2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka mora toženi stranki plačati 33.600,00 SIT za stroške odgovora na pritožbo, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa za primer zamude s plačilom 33.600,00 SIT od tega zneska še zakonske zamudne obresti.

4. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se: - izpodbijana sodba razveljavi za znesek 4.785,91 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2000 dalje in za 23.082,80 SIT izvršilnih stroškov ter se zadeva vrne v tem obsegu v novo sojenje sodišču prve stopnje;

- izpodbijana sodba spremeni tako, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/6974 z dne 20.8.2000 za znesek 333.328,14 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2000 dalje, ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

5. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi nerazveljavljeni in nespremenjeni dajatveni del sodbe sodišča prve stopnje (sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/6974 z dne 20.8.2000 ostane v veljavi za 25.997,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2000 dalje do plačila).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/6974 z dne 20.8.2000 dne ostane v veljavi za glavnico v znesku

364.111,31 SIT, za zakonske zamudne obresti od zneska 364.111,31 SIT od 17.7.2000 dalje do plačila in za odmerjene izvršilne stroške v znesku 23.082,80 SIT.

2. V preostalem delu se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 5.185,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2002 dalje do plačila." Proti sodbi sodišča prve stopnje vlagata pravočasni pritožbi obe pravdni stranki. V pritožbi uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani del sodbe spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj zavrne pritožbo in potrdi zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka pa na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

Tožeča stranka okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju hišniških del med tožečo stranko in etažnimi lastniki ni zatrjevala.

Sodišče prve stopnje pa glede nastanka te pogodbe ugotavlja naslednje:

- da je bil na sestanku etažnih lastnikov dne 29.6.1998 izvoljen upravni odbor, ki je imel tri člane, - da je bil ta upravni odbor pooblaščen, da vodi pogajanja in pripravo pogodbe o upravljanju ter da pridobi poročilo v zvezi z vpisom lastništva v zemljiško knjigo, - da sta ponudbo tožeče stranke za opravljanje hišniških opravil podpisala dva člana upravnega odbora: M.S. in G.H., - da sta člana upravnega odbora dne 28.9.1999 etažne lastnike seznanila z delovanjem tega odbora in njegovimi nalogami, - da so bili etažni lastniki na tem sestanku obveščeni, da je upravni odbor v glavnem "prevzel" vse naloge upravljanja, - da so se etažni lastniki na tem sestanku strinjali s "potrditvijo" upravnega odbora, - da se ta potrditev nanaša tudi na že opravljeno delo upravnega odbora, torej tudi na "sprejem" ponudbe tožeče stranke za opravljanje hišniških storitev.

Na podlagi tako ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje ocenjuje, da sta dva člana upravnega odbora, ki sta podpisala ponudbo tožeče stranke za opravljanje hišniških storitev, (1) prekoračila pooblastila. Poleg tega presoja, da je večina etažnih lastnikov na sestanku dne 28.9.1999 s potrditvijo upravnega odbora (2) odobrila prekoračitev pooblastil v zvezi s sklenitvijo pogodbe za opravljanje hišniških storitev.

Presoja pritožbenega sodišča o vprašanju nastanka sporne pogodbe o opravljanju hišniških storitev je drugačna.

Predvsem upravni odbor na sestanku dne 29.6.1998 ni bil pooblaščen za sklepanje pogodb, temveč le za pripravljalna dela pri dveh pogodbah.

Izvoljeni upravni odbor tako ni bil postavljen v vlogo zastopnikov (prim. 84. člen ZOR). Vsako naročilo za opravo določenih poslov še ni pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb (prim. 749. člen in

84. člen ZOR). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb, mora biti pooblastitev nedvoumna tako za zastopnika kot tudi za zastopanega. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru opisanega poteka dogodkov niti ni moč obravnavati kot prekoračitve pooblastil po 87. členu ZOR.

Pritožbeno sodišče v zvezi z nastankom pogodbe o opravljanju hišniških del dodaja še naslednje.

Odobritev prekoračitve pooblastil je izjava volje. Res je, da se izjava volje lahko poda tudi z drugačnim ravnanjem kot je izrecna izjava z besedami (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Toda takšno ravnanje mora dajati zanesljivo oporo, da določena izjava volje obstoji (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Zgolj seznanitev etažnih lastnikov z delom upravnega odbora, ki jo omenja sodišče prve stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča še ne daje zadostne opore, za odobritev ugotovljene "prekoračitve pooblastil" s strani etažnih lastnikov.

Iz doslej razloženega sledi, da v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča ne obstoji pogodbena podlaga za vtoževane stroške za hišnika. Pritožbeno sodišče ob tem ponovno poudarja, da tožeča stranka v zvezi z nastankom pogodbe za opravljanje hišniških storitev ni zatrjevala ničesar.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo v tem delu lahko preizkusilo.

Po presoji pritožbenega sodišča pa je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (prim. zgoraj). Zato je glede zneska

260.026,62 SIT in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti, kolikor je sodišče prve stopnje prisodilo tožeči stranki iz naslova opravljanja hišniških storitev, pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo (4. točka 358. člena ZPP).

Tožena stranka pravilno opozarja, da listina, ki ji sledi sodišče prve stopnje v prid novega zatrjevanega ključa delitve stroškov čiščenja, ni podpisana. Poleg tega iz zapisnika sestanka upravnega odbora ni razvidno, da bi zapisnik sploh imel kakšno prilogo. V predloženi listini, to je zapisnik s sestanka upravnega odbora, ki je bil 2.3.2000 (v prilogi A89), pritožbeno sodišče zato ne najde opore za ugotovitev, da bi bil ključ delitve stroškov čiščenja, na katerega se sklicuje tožena stranka, na sestanku upravnega odbora spremenjen.

Na podlagi 2. točke 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo zato spremenilo glede zneska 40.393,81 SIT in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo tožeči stranki iz naslova stroškov za čiščenje.

V dosedanji obrazložitvi so vsebovani tudi razlogi za zavrnitev zahtevka iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti od zneskov iz naslova opravljanja hišniških storitev in stroškov za čiščenje.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka založila denar in plačala račune nekaterim dobaviteljem (tako: Elektru Ljubljana, Energetiki, Vodovod - kanalizacija, Iskra sistemi in S.R. s.p.). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija.

Zato je nanje pritožbeno sodišče vezano. Glede tako založenih sredstev v znesku 25.997,26 SIT je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Pravna podlaga je v verzijskem zahtevku (prim. pravno mnenje VSS, Pravna mnenja 2/2001, stran 15. z obr.). Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb ZPP tako ni podana. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče o tem delu izpodbijane sodbe odločilo, kot je razvidno iz 5. tč. izreka te odločbe.

Od tako založenih stroškov pa zakonske zamudne obresti ne začnejo teči z zapadlostjo posameznega plačanega računa temveč s plačilom tega računa (anal. s 1. odstavkom 759. člena ZOR). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje v pogledu zamude s plačilom omenjenih zneskov nepopolno ugotovljeno. Podan je razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato glede prisojenih 4.785,91 SIT iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti od rač. št. Z. v skupnem znesku 45.853,00 SIT, ki vsebuje tudi pravnomočno prisojeni znesek 25.997,26 SIT, moralo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. alineja 4. tč. izreka te odločbe). Napotki za nadaljevanje postopka so razvidni že iz dosedanje obrazložitve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožene stranke temelji na 4. odst. 165. čl. ZPP. Odločitev o stroških izvršilnega postopka pa je akcesorna odločitvi o glavni stvari. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje tudi glede teh.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Iz dosedanje obrazložitve je razviden odgovor na pritožbene trditve tožeče stranke v zvezi s ključem delitve stroškov za čiščenje, ki naj bi veljal tudi v času pred 2.3.2000. Če tožene stranke ne bremenijo stroški čiščenja, tožeča stranka zanjo ni zalagala zatrjevanih plačil. Že zato trditve o neopravičeni obogatitvi tožene stranke ne morejo biti uspešne.

Prav tako dosedanja obrazložitev odgovarja na pritožbene trditve v zvezi s ceno hišniških storitev. Če pogodba ni bila sklenjena, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane pogodbeno dogovorjene cene za storitve.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker niso podani niti tisti, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče o pritožbi tožeče stranke odločilo, kot je razvidno iz 1. tč. izreka te odločbe (353. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožeče stranke temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo propadla. Zato mora sama nositi stroške pritožbenega postopka. Pač pa mora povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 33.600,00 SIT. Pri tem je izhajalo iz vrednosti izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje, to je iz zneska

253.467,00 SIT. Toženi strnki gre tako za odvetniške stroške 306 odvetniških tč. X 110,00 SIT, kar znese 33.600,00 SIT. Zahtevanih stroškov za takso za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ni moglo priznati, ker te po podatkih spisa tožena stranka ni plačala (prim.

1. odst. 151. čl. ZPP). Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom te odločbe in iztekom paricijskega roka (prim. 152. člen ZPP).