Jedro

Če stranka umre ali preneha obstajati že pred vložitvijo tožbe, mora tožnik v tožbi določno navesti, kdo so njeni pravni nasledniki (primerjaj prvi odstavek noveliranega 81. člena ZPP-E, ki je v veljavi od 14. 9. 2017). Trditveno in dokazno breme je na njem in ne na sodišču. To pa pomeni, da bo moral pritožnik za dosego svojih pravic predlagati uvedbo zapuščinskih postopkov po članih rodbinske zadruge, da se bo ugotovilo, kdo so njihovi dediči. Slednji bodo kot pravni nasledniki nekdanjih članov zadruge lahko toženi v morebitni novi pravdi za ugotovitev lastninske pravice. Ker v dosedanjem postopku pritožnik ni ubral take poti, je tožba pravilno zavržena. To mu ne onemogoča nadaljnjih sodnih poti za uveljavitev zatrjevane lastninske pravice. Zato tudi očitki o kršitvah ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja niso utemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II) potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo pravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev tožnikove lastninske pravice na parc. št. ... k. o. X (točka I sklepa).

2. V preostalem je zavrglo tožbo za ugotovitev pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem na več nepremičninah (točka II. izreka).

3. Zoper sklep v točki II. vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija ga iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Kot zmotno in premalo obrazloženo graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadruga ni pravna oseba. Vknjižena je kot lastnik vtoževane parcele, torej je lahko pravna oseba in nosilec pravic in obveznosti. Zato ji je mogoče podeliti pravdno in procesno sposobnost. Nasprotni zaključki sodišča niso v zadostni meri obrazloženi. Tožnik je zgolj laično navedel, da ne obstaja že več kot 70 let in da mu ni znano, da bi dejansko obstajala. To pa še ne pomeni, da ne obstoji. Tožbe ni mogoče zavreči. Tožena stranka ni bila ukinjena z nobenim aktom. Po ZPP1 je lahko poleg oseb pravdna stranka tudi kdo drug, če to določa predpis. Očitno je obstajal, sicer zadruga ne bi bila vknjižena. Če pa res ni pravna oseba, ni ovir za podelitev pravdne in procesne sposobnosti. Opozarja na odločbo VSL I Cp 778/2015, v kateri je zavzeto stališče, da posameznikov ni treba poimensko našteti. V prid podelitve pravdne sposobnosti govori procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva. Poudarja, da je na območju Bele krajine zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, ki so v lasti zadrug, zelo neurejeno. Zato mora imeti na voljo vsaj eno učinkovito pravno sredstvo, da se dejansko stanje oziroma originarno pridobljene pravice s priposestvovanjem uskladijo z zemljiškoknjižnim. Uveljavlja kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. Država mora državljanom omogočiti, da si formalno uredijo vknjižbo na zemljišču, ki so ga priposestvovali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice na vtoževanih zemljiščih s priposestvovanjem. Prvotno jo je uperila zoper "neznane in neznano kje živeče dediče članov A. zadruge". Po pozivnem sklepu sodišča prve stopnje za določno in individualno določeno toženo stranko je kot toženo stranko označila: "A. Zadruga, Ulica ..., ...", kakor je označena v zemljiški knjigi. Predlagala je, naj sodišče toženi stranki v obravnavanem postopku prizna lastnost stranke, češ da so za to izpolnjeni pogoji, ker ima premoženje (zemljo), na katero je mogoče poseči z izvršbo. Ker na naslovu, navedenem v zemljiški knjigi, ne živi nihče in vročitev ni možna, je predlagala tudi postavitev začasnega zastopnika.

6. Po ugotovitvah, da toženka kot bivša rodovna skupnost ni pravna oseba, ker ni statusno organizirana ne po ZGD ne po ZPVAS in ki ne deluje že več kot 70 let, nima predstavnika, ki bi jo zastopal navzven in na katere naslovu nihče ne živi, je sodišče prve stopnje zaradi procesne ovire, ki ni bila odpravljena niti po pozivnem sklepu za dopolnitev tožbe, tožbo zavrglo.

7. Odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z očitanimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti oziroma brez uspeha poteče dani rok za odpravo te pomanjkljivosti, sodišče zavrže tožbo (prvi in peti odstavek 81. člena ZPP).

8. Pritožbeno naziranje, da gre v obravnavanem primeru za pravno osebo, ker je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik premoženja, je zmotno. V okviru trditvene podlage in podatkov zemljiške knjige je sodišče prve stopje pravilno ugotovilo in dovolj jasno obrazložilo, da tožena stranka ni pravna oseba. Da ne gre za statusno obliko kot jo pozna ZGD in ki bi pridobila lastnost pravne osebe z vpisom v register, je trdil že tožnik sam. Navedb, da bi bila zadruga organizirana po Zakonu o zadrugah (ZZad)2 in ki bi pridobila pravno in poslovno sposobnost z vpisom akta v ustanovni register, ni bilo. Tožnik je trdil le, da gre za obliko povezanih družin, v katerih so prebivalci določenih vasi živeli od 16. stoletja naprej. Sodišče je ugotovilo, da gre za eno od rodovnih - rodbinskih zadrug na območju nekdanje Vojne krajine, ki so jih sestavljale skupine sorodstveno povezanih ljudi, ki so živele skupaj in imele skupno premoženje. Opisane so tudi v literaturi3. Tudi v tem delu ni bilo navedb, da bi bilo tovrstno združenje vpisano v kakršenkoli register. Po splošnem poznavanju pravne zgodovine pa take rodovne skupnosti niso imele lastnosti pravne osebe. Podlage za ugotovitev, da gre za pravno osebo, torej ni.

9. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za položaj, ko bi bilo mogoče zadrugi priznati lastnost stranke v skladu z določbo tretjega odstavka 76. člena ZPP. Razlogi o tem so pravilni in zadostni, nasprotno pritožbeno naziranje pa zmotno. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ne gre za agrarno skupnost v smislu ZPVAS4 (nekdanjo agrarno skupnost, ki bi ji bilo po vojni premoženje odvzeto in bi se po navedenem zakonu ponovno vzpostavila). Priznanje sposobnosti biti stranka z učinkom v določeni pravdi na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP pa pride v poštev le v primeru, ko gre za obstoječe oblike združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka iz razloga, ker niso fizična ali pravna oseba. Pritožnik je sam navajal, da ugotovljena rodovna zadruga ne obstaja že več kot 70 let in da so si člani njeno premoženje ustno razdelili. Njegove nadaljnje navedbe, da zadruge niso bile ukinjene, ne omajejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da zadruga, kot je vpisana v zemljiški knjigi, ne deluje več z vsebino in namenom, zaradi katerega je nastala. Zaključek, da gre za neobstoječo osebo, potrjujejo tudi pregledani podatki zemljiške knjige, na podlagi katerih se je sodišče prepričalo, da je bilo vtoževano premoženje vknjiženo na rodbinsko zadrugo že davnega leta 1899. Zgolj dejstvo, da je premoženje še vedno vpisano na subjekt, ki ne živi oziroma ne deluje več, pa ne zadošča za podelitev pravdne oziroma procesne sposobnosti v tem postopku. Neobstoječa oseba ne more biti stranka postopka, niti ji ni mogče podeliti pravdne in procesne sposobnosti v pravdi.

10. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe, na katero mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Zoper mrtve fizične in neobstoječe (pravne) osebe ni dopustno začeti sodnega postopka. Če stranka umre ali preneha obstajati že pred vložitvijo tožbe, mora tožnik v tožbi določno navesti, kdo so njeni pravni nasledniki (primerjaj prvi odstavek noveliranega 81. člena ZPP-E, ki je v veljavi od 14. 9. 2017). Trditveno in dokazno breme je na njem in ne na sodišču. To pa pomeni, da bo moral pritožnik za dosego svojih pravic predlagati uvedbo zapuščinskih postopkov po članih rodbinske zadruge, da se bo ugotovilo kdo so njihovi dediči. Slednji bodo kot pravni nasledniki nekdanjih članov zadruge lahko toženi v morebitni novi pravdi za ugotovitev lastninske pravice. Ker v dosedanjem postopku pritožnik ni ubral take poti, je tožba pravilno zavržena. To mu ne onemogoča nadaljnjih sodnih poti za uveljavitev zatrjevane lastninske pravice. Zato tudi očitki o kršitvah ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja niso utemeljeni.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in je izpodbijana odločitev pravilna ter ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Uradni list RS, št. 13/1992 s spremembami 3 Vilfan, S. v: Uvod v pravno zgodovino, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1993, stran 46. 4 Zakon o ponovni vzpostaviti agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, uradni list RS, št. 5/94 s spremembami