Jedro

Prvostopenjski organ je predlog, uveljavljan na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, pravilno zavrgel, ker je bil vložen po poteku triletnega roka za vložitev predloga za obnovo, ki ga določa četrti odstavek 263. člena ZUP.

Tožnica se v tožbi sklicuje na nevednost pokojnega očeta, vendar navedeno ni razlog, ki bi ga lahko organ upošteval v postopku obnove, predvsem iz razloga, ker je Slovenija pravna država in ima za izredna pravna sredstva, kot je obnova postopka, ki jo je vložila tožnica, določene roke za njihovo uveljavljanje, da se prepreči pravna negotovost strank, udeleženih v konkretnih postopkih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnice za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Črnomelj št. 464-57/2003-16 z dne 9. 11. 2004, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo št. 464-57/2003 (povezava: 321-240/93), katerega predmet je bila nepremičnina parc. št. 225/6, njiva 4r, vl. št. 229 k.o. …, sedaj pozidana, v lasti etažnih lastnikov stanovanjskega bloka. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila predlog za obnovo 1. 10. 2014 ter se po pozivu upravnega organa dne 29. 10. 2014 opredelila, da predlog za obnovo postopka vlaga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Odločba, ki se predlaga v obnovo, je bila stranki A.A. vročena dne 11. 11. 2004, pravnomočna pa je postala dne 27. 11. 2004, torej je predlagateljica vložila predlog prepozno, saj je pretečen objektivni triletni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je pri izdaji nepremičninskega davka v letu 2014 ugotovila, da je nepremičnina parc. št. 225/6 sedaj pozidana. Njen oče, ki je vodil denacionalizacijski postopek, se ni razumel v zakone. Tudi ni imel denarja za odvetnike. Na upravni enoti mu takrat kot 84 - letnemu niso razložili, da če se ne bo odločil za obveznice, da bo izgubil nepremičnino. Živel je v prepričanju, da bo že enkrat dobil odškodnino. Tudi sama je zaupala v pravno državo in kar je bilo očetovega, bi moralo biti njeno. To je tudi razlog, da so vsi roki zamujeni. Sodišče sprašuje, kako je možno, da nepremičnina, ki se je stoletja prenašala iz roda v rod, ki je bila nacionalizirana, sedaj v pravni državi brez odškodnine ali uradnega opozorila preide na občino. To kar se je z omenjeno nepremičnino zgodilo, je hujše od nacionalizacije. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno zavrženje predloga za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Črnomelj št. 464-57/2003-16 z dne 9. 11. 2004. Upravni organ je predlog, uveljavljan na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, zavrgel, ker je bil vložen po poteku triletnega roka za vložitev predloga za obnovo, ki ga določa četrti odstavek 263. člena ZUP. Dejansko stanje za uporabo navedene določbe med strankami ni sporno. Odločba, za katero je tožnica predlagala, da se obnovi, je bila stranki A.A. vročena 11. 11. 2004, pravnomočna pa je postala 27. 11. 2004. Ni sporno tudi, da je tožnica vložila predlog za obnovo 1. 10. 2014. Tožnica se v tožbi sklicuje na nevednost pokojnega očeta, vendar navedeno ni razlog, ki bi ga lahko organ upošteval v postopku obnove, predvsem iz razloga, ker je Slovenija pravna država in ima za izredna pravna sredstva, kot je obnova postopka, ki jo je vložila tožnica, določene roke za njihovo uveljavljanje, da se prepreči pravna negotovost strank udeleženih v konkretnih postopkih (tudi konkretnega denacionalizacijskega postopka, ki je tekel na zahtevo pokojnega A.A.). Upravni organ je o vloženem predlogu odločil v skladu s postopkovnim predpisom, ki mu je nalagal zavrženje predloga, kolikor je ta vložen po roku, določenem v ZUP.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.