- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 1275/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1275.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Uveljavljanje pravice v pritožbenem postopkuAli ima dedič možnost uveljavljati svojo pravico tudi v pritožbenem postopku?
- Pravica do izjave o sprejemu dediščineAli lahko dedič poda izjavo o sprejemu dediščine tudi po zaključku naroka?
- Vezanost na pravnomočen sklep o dedovanjuKako pravnomočen sklep o dedovanju vpliva na dediče, ki niso sodelovali v zapuščinskem postopku?
- Postopek vrnitve zadeve v nov postopekKakšne so posledice razveljavitve sklepa o dedovanju in vrnitve zadeve v nov postopek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Okrajno sodišče v Črnomlju je ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku C. C. spada 1/40 premoženjskih pravic pri nepremičninah Agrarne skupnosti A., št. 1112/7, 405/1, 616, k. o. ... (I. točka izreka). Za dediča in prevzemnika premoženjskih pravic agrarne skupnosti po zapustniku C. C. je na podlagi zakona in podanih dednih izjav razglasilo A. A., ki podeduje celotno zapuščino (II. točka izreka).
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje B. B. Zaradi bolezni se ni mogel udeležiti zapuščinske obravnave, iz preventivnih razlogov pa tudi ni pošiljal izjave o sprejemu dediščine. Pritožbi je priložil izjavo o sprejemu dediščine po C. C. V izjavi je navedel, da je glede na ustni dogovor edini dedič.
3. Pritožba je bila vročena A. A., ta pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba je utemeljena.
5. V skladu z določbo 220. člena Zakona o dedovanju (ZD) pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnik ima zato možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
6. Sodišče je na podlagi procesnega gradiva, s katerim je razpolagalo na zadnjem naroku, sprejelo pravilno odločitev. Ker pa je pritožnik izjavo o sprejemu dediščine podal šele v pritožbi, je ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da je izjavo o sprejemu dediščine podal tudi pritožnik in ob upoštevanju določil Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), po katerem ima pravico premoženjske pravice dedovati v naravi tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini, ponovno odločiti v zadevi.
7. Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).