Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 1185/2002

ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.1185.2002 Upravni oddelek

obračunavanje in zaračunavanje carine carinski dolg carinski dolžnik pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet
Vrhovno sodišče
13. februar 2003
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, deklarant carinski dolžnik za carinski dolg, v primeru indirektnega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker izhaja v obravnavanem primeru iz podatkov spisa, da je carinsko deklaracijo vložila tožeča stranka v svojem imenu in za račun drugega ter se z vpisom tudi izrecno opredelila za deklaranta, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka carinski dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1003/2000-7 z dne 19.6.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.4.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožeče stranke in družbe D. d.o.o., M.S. (v nadaljevanju prejemnik), zoper odločbo z dne 1.12.1998, s katero jima je Carinarnica M. naknadno obračunala carinski dolg v višini 476.494,00 SIT za blago, ki je bilo z enotno carinsko listino Carinske izpostave M. z dne 14.7.1998 (v nadaljevanju ECL) sproščeno v prost promet in prijavljeno v tarifno oznako 1001 01 009 Kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljevanju KNCT) kot trda pšenica s carinsko stopnjo "prosto". Organ prve stopnje je odločil na podlagi ugotovitve, da carinske dajatve niso bile obračunane zaradi tega, ker v ECL deklarant ni pravilno razvrstil blaga.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvi, da je tožeča stranka deklarant. Iz ECL izhaja, da je kot deklarant za prejemnika prijavila za sprostitev v prost promet blago - 26.270 kg pšenice v tarifni oznaki 1001 10 009 KNCT z imenovanjem trda pšenica in s carinsko stopnjo "prosto". Za to blago je bilo izdano fitosanitarno spričevalo pristojnih madžarskih organov, da se izvaža iz Republike Madžarske pšenica "triticum aestivum". To je botanični izraz za navadno pšenico, ki se po KNCT uvršča v tarifno številko 1001 90 9908 s carinsko stopnjo 5,3 % in s posebno uvozno dajatvijo. Na tej podlagi je tožena stranka pravilno pritrdila organu prve stopnje, ki je v postopku naknadne kontrole ECL ugotovil carinski dolg in ga na podlagi 3. odstavka 143. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, v nadaljevanju CZ) naložil v plačilo tudi tožeči stranki. V upravnem postopku je bilo odločeno v skladu z b. točko 1. odstavka 154. člena CZ, ki daje pooblastilo za naknaden obračun ob ugotovitvi, da carinski dolg ni plačan. Tožena stranka je odgovorila na vse pritožbene ugovore in jih utemeljeno zavrnila. Tožbena zatrjevanja, da naj bi v upravnem postopku bile storjene bistvene kršitve postopka, so neutemeljena. V CZ ni ovire, da se v postopku naknadne kontrole ne bi mogle pregledati zgolj listine. Dovoljena je tudi pravna pomoč med upravnimi organi, pri čemer je iz upravnih spisov razvidno, da je glede na sedež prejemnika opravila Carinarnica M.S. le pregled listin. O naknadni kontroli je bil sestavljen zapisnik, ki je bil posredovan v pripombe tudi tožeči stranki. Fitosanitarnega spričevala kot listine v tujem jeziku glede na določbo 170. člena ZUP/86 ni bilo treba prevajati, saj glede lastnosti blaga uporablja v botaniki uveljavljene latinske izraze. Da odločba tožene stranke nima navedbe imena osebe, pooblaščene za posamezna dejanja v postopku pred njeno izdajo, ni pomanjkljivost, ki je vplivala ali bi lahko vplivala na odločitev.

Tožeča stranka uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče opravi glavno obravnavo in ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo pa razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje oziroma jo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi Uredbe za izvajanje carinskega zakona in Navodila za uporabo in izpolnjevanje polj ECL, ki sta objavljena v Uradnem listu RS, št.46/99 in v času odločanja v upravnem postopku še nista veljala. Pred tem se je uporabljal Pravilnik o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95, 76/95 in 68/96, v nadaljevanju pravilnik), ki ni dovoljeval vpisa direktnega zastopanja v polje 14 enotne carinske listine. Že zaradi tega ji ni bil omogočen vpis direktnega zastopanja. Zatrjuje, da ima po ECL položaj direktnega zastopnika. Ne strinja se s presojo sodišča prve stopnje in ponavlja tožbena zatrjevanja, da so bile v upravnem postopku storjene bistvene kršitve postopka. Organ prve stopnje bi jo moral pozvati k predložitvi pooblastila, odločiti pa bi moral tudi o vrsti sosporništva. V upravnem postopku ni imela možnosti izjasniti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Naknadno kontrolo je opravil stvarno in krajevno nepristojni organ, na podlagi listine, izdane v tujem jeziku. Tožena stranka bi morala v odločbi navesti ime osebe, pooblaščene za dejanja v postopku pred njeno izdajo. Ker organ prve stopnje in tožena stranka nista obrazložila, zakaj naj bi imela položaj carinskega dolžnika, njuni odločitvi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in je kršena pravica iz 25. člena Ustave RS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, carinski dolžnik za carinski dolg deklarant, v primeru indirektnega zastopanja pa tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Po določbah 48. člena CZ mora carinska deklaracija vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izpeljavo zahtevanega carinskega postopka in ji morajo biti predloženi tudi dokumenti oziroma dokazila o tem, da je bila izvršena predpisana veterinarska, fitopatološka ali druga predpisana kontrola.

V obravnavani zadevi je, kot izhaja iz predloženih spisov, tožeča stranka vložila carinsko deklaracijo v svojem imenu in za račun prejemnika, kar pomeni, da je deklarant in da obstaja indirektno zastopstvo. Izpolnjevanje enotne carinske listine za sprostitev blaga v prost promet je bilo v času vložitve ECL urejeno s 25. členom pravilnika tako, da so se v polje 14 vpisovali podatki deklaranta, v polje 8 pa prejemnika. Zato se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je glede na vpis v ECL, ki je bistvenega pomena za določitev carinskega dolžnika, tožeča stranka carinski dolžnik po določbi 3. odstavka 143. člena CZ.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 150. člena CZ, ki določa solidarno odgovornost za plačilo carinskega dolga, ko gre za več carinskih dolžnikov, torej tudi za primer iz 3. odstavka 143. člena CZ. Ker CZ ne ureja vrst sosporništva oziroma vprašanj notranjega razmerja med solidarno odgovornimi carinskimi dolžniki, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi organ prve stopnje moral določiti tudi vrsto sosporništva.

Po določbi b. točke 1. odstavka 154. člena CZ se carinski dolg naknadno obračuna, če se ugotovi, da že nastali carinski dolg ni bil obračunan. Ugotovitev, da po ECL nastali carinski dolg ni bil obračunan, ima podlago v upravnih spisih. Iz ECL izhaja, da je bila deklarirana pšenica, tip "triticum durum" s carinsko stopnjo prosto. Iz zapisnika z dne 26.10.1998, pa, da je bilo v postopku naknadne kontrole ugotovljeno, da blago ni bilo pravilno deklarirano glede na fitosanitarno spričevalo z dne 13.7.1998, da se iz Republike Madžarske izvaža pšenica tipa "triticum aestivum". S tem izrazom se, tudi po presoji pritožbenega sodišča, označuje navadna pšenica tarifne oznake 1001 90 990 KNCT, za katero je v času nastanka carinskega dolga veljala carinska stopnja 5,3 % in posebna dajatev po Uredbi o spremembah uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev (Uradni list RS, št. 42/98). Glede na takšne ugotovitve, so bile določbe CZ pravilno uporabljene.

Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje svojo presojo oprlo na pravo, ki v času odločanja v upravnem postopku še ni veljalo. Predpisa, na katera se sklicuje tožeča stranka, namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe nista omenjena, niti se sodišče prve stopnje ne sklicuje na njuno vsebino.

Res je, da v pravilniku ni določeno, da naj bi se v polje 14 ali v kakšno drugo polje ECL posebej vpisovalo direktno zastopanje. Vendar to ne ovira izkazovanja direktnega zastostva. Tisti, ki ima pooblastilo za opravo dejanj v imenu in za račun druge osebe, mora svoja upravičenja sporočiti pristojnemu organu, kolikor se želi na njih sklicevati. Direktni zastopnik svoja upravičenja sporoči že tako, da za deklaranta ne označi sebe, ampak drugo osebo. V času odločanja v upravnem postopku je veljal ZUP/86, ki pristojnemu organu tudi ni nalagal nobenih dolžnosti v zvezi s pooblastilom, če iz vložene vloge takšnega razmerja sploh ni mogoče razbrati.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da naj bi bila kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta organ prve stopnje in tožena stranka navedla razloge o odločilnih dejstvih in pravilno obrazložila pravno in dejansko podlago svoje odločitve. Po podatkih upravnih spisov je tožeči stranki bila dana možnost seznanitve z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, saj ji je bil po podatkih upravnih spisov vročen zapisnik o opravljeni naknadni kontroli in dana možnost vložitve ugovora. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta odgovorila na vse ugovore tožeče stranke in jih utemeljeno zavrnila. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v upravnem postopku niso bile storjene bistvene kršitve določb postopka, če odločba tožene stranke nima navedbe imena osebe, pooblaščene za dejanja v postopku pred njeno izdajo, če je naknadno kontrolo v obliki pregleda listin pri prejemniku opravila Carinarnica M.S. v okviru zaprosila po 40. členu ZUP/86 in so bili uporabljeni botanični izrazi glede lastnosti blaga, in je takšna tožbena zatrjevanja sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenemu predlogu in ni opravilo glavne obravnave, ker je ugotovilo, da v obravnavanem pritožbenem postopku ni potrebno ugotavljati dejanskega stanja in izvajati kakšnih novih dokazov.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia