Jedro

Pogoj neznatne škode je določen alternativno in ga mora upnik zatrjevati le, če ne izkazuje nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Ker je v tej zadevi nevarnost, da bo tožničina terjatev onemogočena oziroma otežena, izkazana, pritožnica z napadanjem razlogov sodišča prve stopnje glede neznatne škode niti ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo:

I. Ugovoru tožene stranke z dne 11. 4. 2023 se delno ugodi in se izdana začasna odredba v točki I/2 spremeni tako, da se glasi: _2. odtujitev denarnih sredstev do višine 176.512,01 EUR iz spodaj navedenih transakcijskih računov ter se spodaj navedenim organizacijam za plačilni promet naloži, da morajo toženki ali komu drugemu po toženkinem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdana začasna odredba z naslednjih računov toženke:_ - SI56 ..., odprt pri banki X, d. d.; - SI56 ..., odprt pri banki Y, d. d.; - SI56 ..., odprt pri banki Z, d. d. II. Ugovor se v preostalem, ko toženka stranka zahteva več ali drugače, zavrne.

III. O stroških postopka v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo bo odločeno s končno odločbo v postopku I Pg 77/2022. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je tožnica vložila tožbo zaradi ugotovitve odškodninske odgovornosti poslovodje na podlagi 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter plačila odškodnine v višini 176.512,01 EUR za škodo, ki naj bi ji jo toženka povzročila kot direktorica družbe A. d. o. o. Hkrati je predlagala tudi izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin, poslovnega deleža in denarnih sredstev. V okviru predloga za začasno odredbo je predlagala tudi prepoved odtujitve denarnih sredstev iz transakcijskih računov v tujini, in sicer v Litvi in Belgiji. V tem delu je sodišče prve stopnje s sklepom 31. 3. 2023 predlog zavrnilo, izdalo pa je začasno odredbo, s katero je bila toženki prepovedana odtujitev in obremenitev 100 % poslovnega deleža v gospodarski družbi B. d. o. o. z vpisom zaznambe v sodni register in odtujitev denarnih sredstev iz transakcijskih računov pri treh (v 1. točki obrazložitve tega sklepa navedenih) slovenskih bankah.

6. Zoper sklep je toženka pravočasno ugovarjala. Z izpodbijanim sklepom ji je sodišče prve stopnje delno ugodilo in izdano začasno odredbo v točki I/2 spremenilo tako, da je odtujitev denarnih sredstev iz spodaj navedenih transakcijskih računov omejilo do višine 176.512,01 EUR.

7. Pritožnica uvodoma trdi, da sodišče prve stopnje za spremembo sklepa o začasni odredbi z določitvijo denarnega zneska, do katerega učinkuje prepoved odtujitve denarnih sredstev na transakcijskih računih, v smislu odprave pisne pomote naj ne bi imelo podlage. Meni, da za kaj takega po določbah zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni pogojev, zato dopolnitev predstavlja direktno kršitev določb ZPP.

8. Vendar prav iz 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, na katero se pritožnica sklicuje, izhaja, da je sodišče pritrdilo njenim ugovornim navedbam in zato v tem delu predlagano zavarovanje omejilo do višine 176.512,01 EUR, kar je tudi v skladu z načelom sorazmernosti. Tega torej sodišče prve stopnje ni storilo na lastno pobudo. Sprememba v izreku izpodbijanega sklepa tudi sicer ne predstavlja pisne pomote, ki bi jo sodišče prve stopnje s popravnim sklepom sploh lahko odpravilo (prim. prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), pač pa je bilo z izpodbijano odločitvijo zavarovanje z začasno odredbo tudi vsebinsko omejeno do višine, ki v izreku prej ni bila navedena. Za pisno pomoto bi šlo namreč le v primeru, da bi tožnica v predlogu za začasno odredbo znesek omejitve že navedla, sodišče prve stopnje pa bi ga pomotoma izpustilo.

9. Neutemeljene so tudi nadaljnje pritožbene trditve, da je bil tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pomanjkljiv do te mere, da se o njem ne da odločiti. Ker je bila toženka vse trditve v zvezi s tem dolžna podati že v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi in so bile njene ugovorne trditve glede izostanka navedbe konkretnega denarnega zneska v izpodbijanem sklepu že upoštevane, toženka s ponavljanjem teh trditev v pritožbi ne more uspeti. Ker je z izdano začasno odredbo sodišče prve stopnje odločilo v mejah zahtevka oziroma je tožnici prisodilo celo manj, kot je ta s predlogom za začasno odredbo zahtevala, so neutemeljene tudi nadaljnje pritožbene trditve, da je sodišče vezano na dejansko podlago zadeve in da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali kaj drugega, kot je zahtevala.

10. Posledično se toženka neutemeljeno sklicuje tudi na svojo pravico do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave. Višje sodišče upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne in ki se tičejo konkretne sporne zadeve. Ker pritožnica pravic pravdnih strank v postopkih na splošno ni obrazloženo konkretizirala glede tega postopka zavarovanja, se do teh pritožbenih trditev višje sodišče ni opredeljevalo.

11. Po stališču toženke za izdajo začasne odredbe pogoji niso bili izpolnjeni tudi zato, ker izpodbijani sklep o dopustnosti blokade transakcijskih računov z vidika pogoja povzročitve neznatne škode sploh nima razlogov. Pritožnica uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar bi bila kršitev v tem primeru podana le, če odločba ne bi vsebovala obrazložitve o odločilnih dejstvih. Razloge o vseh za odločitev relevantnih dejstvih je sodišče prve stopnje navedlo in se višje sodišče z njimi strinja, še več, v 23. točki obrazložitve je pojasnilo celo razloge glede neznatne škode, čeprav to, kot bo pojasnjeno spodaj, niti ni bilo potrebno.

12. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, verjetno pa mora izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prim. prvi in drugi odstavek 270. člena ZIZ). Pogoj neznatne škode iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ je določen alternativno in ga mora upnik zatrjevati le, če ne izkazuje nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Ker je v tej zadevi nevarnost, da bo tožničina terjatev onemogočena oziroma otežena, izkazana (kar vse je pojasnjeno v 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), pritožnica z napadanjem razlogov sodišča prve stopnje glede neznatne škode niti ne more uspeti.

13. Poleg tega pritožnica niti ne izpodbija dejstva, da ima v tujini odprta še dva transakcijska računa, ki z izdano začasno odredbo nista bila zajeta in lahko s sredstvi na teh dveh računih nemoteno razpolaga. Ker je s tem na ugovorne razloge, ki jih v pritožbi toženka le ponavlja, pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, se višje sodišče do trditev o škodi za zaposlene, ki da jih toženka zaposluje preko svojega s. p., ne bo več opredeljevalo.

14. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15. Toženka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).