Jedro

Če naj bi kupec plačeval po obrokih, še preden mu je stvar izročena, ne gre za obročno prodajo, ampak za prodajo s posebnim dogovorom o plačilu kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se v celoti razveljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. II I 213/94 z dne 8.3.1994, ki se glasi, da se dolžniku nalaga, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna upnikovo terjatev in sicer glavnico v znesku 8.950,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški, pri čemer so v izreku natančno navedeni zneski in datumi, od katerih tečejo zakonite zamudne obresti. Odločilo je tudi, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je med strankama prišlo do odstopa od pogodbe in da zato toženec ni dolžan plačati zneska, ki ga tožeča stranka zahteva s tožbo.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe in navaja: Celotno dokazno gradivo kaže, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen. Tožeča stranka je podpisala naročilnico. S podpisom je bila seznanjena s splošnimi pogoji. Ti pogoji so jasni. Tožeča stranka zahteva samo izpolnitev obveznosti po pogodbi. Sodišče zaključuje, da naj bi tožeča stranka menila, da je kupec odstopil od pogodbe. Zakaj naj bi tožeča stranka tako storila, ni jasno, saj tožena stranka tožeči nikoli ni sporočila, da odstopa od pogodbe.

Sodišče verjame izpovedi tožene stranke, vendar samo v delu, ko je le-ta izpovedal, da naj bi poklical nekoga pri tožeči stranki in telefonsko preklical naročilo. Po oceni sodišča naj bi tako ravnal v skladu s poukom, ki naj bi mu ga bil dal akviziter. Tako razlogovanje sodišča je nesprejemljivo in nepravilno. Določila prodajnih in plačilnih pogojev so jasna, čeprav je akviziter trdil, da je bil poleg načina, ki je bil napisan v plačilnih pogojih, možen tudi drug način odstopa. Določila v splošnih pogojih, da je mogoče naročilo preklicati samo priporočeno po pošti, imajo določen pomen. Tako se dokazuje dejanski obstoj preklica. Gre za nasprotje med izpovedbami, sodišče pa temu verjame.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, pravilno pa je ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja v celoti s pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, o čemer bo govor v nadaljevanju, medtem ko dejanske ugotovitve v celoti sprejema. Sicer pa pritožbeno sodišče k razlogom izpodbijanega sklepa glede na pritožbene trditve še dodaja: Bistvenega pomena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odstopila od pogodbe, tožeča stranka pa je to tudi sprejela.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in sicer: da je bilo možno od pogodbe odstopiti tudi telefonično; da akviziter ni prejel provizije; da tožeča stranka ni izročila knjige ob izidu, ampak bistveno kasneje, knjigo pa je toženec nato vrnil. V plačilnih pogojih je pod točko 1. res zapisan drugačen način odstopa, torej priporočeno po pošti, in tudi razlogovanju pritožbe o potrebnosti takega načina bi bilo mogoče pritrditi, vendar pa je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo drugače: da se tožeča stranka ni ravnala v celoti po teh pogojih in da je bil mogoč tudi odstop po telefonu. Pritožba sicer graja dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, ali gre priči in stranki verjeti. Vendar pa pritožba razen graje ne postavlja novih trditev in tudi ne predlaga novih dokazov. Dokazna ocena pa je stvar sodišča prve stopnje (čl. 8. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za nasprotje, če je toženec izjavil, da je po telefonu poklical akviziterja; če slednji trdi, da to ni točno in če sodišče ugotovi, da je toženec poklical nekoga pri tožeči stranki. To ugotovitev sodišča prve stopnje je namreč treba povezati z ugotovitvijo, da je akviziter potrdil, da je bil odstop mogoč tudi po telefonu. Oboje skupaj torej kaže, da v razlogih ne gre za nasprotje. Dodati je le treba, da pravna podlaga ne more biti člen 542 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki govori o prodaji na obroke. Po teh določbah je namreč bistvenega pomena to, da se prodajalec zaveže kupcu izročiti določeno premično stvar, še preden mu je kupnina v celoti izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo plačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. V obravnavanem primeru pa naj bi kupec sicer plačeval po obrokih, vendar še preden bi mu bila stvar izročena. Gre torej le za prodajo s posebnim dogovorom o plačilu kupnine (čl. 516/I ZOR) in o izročitvi stvari (čl. 467/1 ZOR), prav tako pa s posebnim dogovorom o možnosti, da kupec enostransko od pogodbe odstopi oziroma jo razdre z enostransko izjavo. Tak dogovor pa je mogoč v okviru določb ZOR o nastanku obveznosti in sklenitvi pogodbe.

Tako je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).