Jedro

Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne oprosti za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. V obrazložitvi je pojasnilo, da po določbi 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST; Uradni list RS, št. 20/04, 115/06 in 140/06) sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Tožnik je predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo, ki jo je vložil dne 29.11.2007, in sodbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče izdalo dne 15.4.2008, tožnik pa jo je prejel dne 19.4.2008, vložil šele dne 4.6.2008. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa za nazaj ni mogoče ugoditi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da skrbi za dva mladoletna otroka in da je za oprostitev plačila sodnih taks zaprosil v roku, ki ga je prvostopenjsko sodišče določilo za plačilo, saj pred tem ni vedel višine zneska.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožniku pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, je stranko dopustno oprostiti plačila sodnih taks le v skladu z ZST. Oprostitev pa v skladu s 1. odstavkom 14. člena ZST velja le za vloge in dejanja, ki se opravijo hkrati oziroma po vložitvi prošnje za oprostitev plačila sodnih taks, ne velja pa oprostitev za nazaj za vloge in dejanja, ki so bila opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, torej po vložitvi tožbe in po prejemu prvostopenjske sodbe. Glede na pojasnjeno, se tožnika plačila sodne takse za pritožbo ne da oprostiti.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati zatrjevanje tožnika o tem, da skrbi za dva mladoletna otroka. Takšne navedbe bi ob predložitvi ustreznih dokazil na odločitev prvostopenjskega sodišča lahko vplivale le v primeru, če bi tožnik vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks na način, kot je določen v ZST in kot je že bilo pojasnjeno.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06, 26/07 – sklep US) pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.