Jedro

Razlastitvenemu upravičencu gre odškodnina ne samo zaradi razlastitve, t.i. substančna odškodnina, temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske učinke), vendar pa mora predlagatelj stranske učinke zatrjevati in tudi dokazati.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljem plačati odškodnino za v razlastitvenem postopku odvzeto zemljišče parc. št. 32/5 v višini 179.793,90 EUR, odškodnino za razvrednoteni zemljišči parc. št. 32/4 in parc. št. 32/6 v višini 107.375,40 EUR ter stroške razlastitvenega postopka v višini 3.595,88 EUR, skupaj znesek 290.765,18 EUR. Sklenilo je še, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljem povrniti njihove stroške postopka v znesku 3.843,00 EUR.

2. Proti navedenemu sklepu sta se pritožili obe stranki. Predlagatelji se pritožujejo iz pritožbenega razloga zmotne (podrejeno nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi storjene procesne kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Menijo, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, nezakonita, neobrazložena, obrazložitev pa je tudi nasprotna z listinami v spisu. Navajajo, da so predlagatelji v postopku predočili sodišču, da je nasprotna udeleženka v spornem obdobju potencialnim razlaščencem za zemljišča v njihovi lasti izplačevala bistveno višje vrednosti zemljišč, in sicer lastniku J. po 330,00 EUR za m2, za sosednje kmetijsko zemljišče ob gradnji stadiona X. je lastnikom plačala po 600,00 EUR za m2, lastniku R. je ponudila 1.790,00 EUR za m2 zemljišča na tem območju. Predlagatelji so v postopku sodišču posredovali tudi primerljive podatke o vrednosti zemljišč po realiziranih kupoprodajnih poslih – večina v neposredni bližini razlaščene parcele. V letu 2007 se je cena kvadratnega metra na območju L. gibala med 530,00 EUR in 665,00 EUR za m2, v letu 2008 je cena za m2 zemljišča dosegla višino – pri Ž. 1.425,00 EUR, v T. 3.023,00 EUR in za B. celo 5.413,00 EUR. Izvedenec A. B. različnih vrednosti zemljišča strokovno in tudi laično ni obrazložil, izhajal pa je iz nepodpisanih pogodb, ki jih je predložila nasprotna udeleženka oziroma iz treh podpisanih pogodb za zemljišča, ki niso primerljiva s spornimi parcelami. Opozarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi katerih kriterijev je sprejelo odločitev o višini odškodnine, ob dejstvu, da je izvedenec določil različne cene za m2 zemljišča ter da je že pri prvi cenitvi določil pošteno tržno vrednost m2 na 248,00 EUR.

3. Nasprotni udeleženec je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Meni, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za določitev odškodnine, vendar le za razlaščeno nepremičnino parc. št. 32/5 k.o. Y. Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino parc. št. 32/5 k.o. Y. v znesku 108, 90 EUR na m2 je previsoko ocenjena in bi morala biti določena v višini, kot jo je ugotovil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin B. P. v cenitvenem poročilu podjetja G., d.o.o. - to je v vrednosti 100,00 EUR za m2. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je v celoti sledilo mnenju izvedenca gradbene stroke in cenilca A. B., saj je izvedenec svoje mnenje vseskozi spreminjal in dopolnjeval. Pritožnica izrecno nasprotuje pravici do odškodnine zaradi domnevnega razvrednotenja nepremičnin parc. št. 32/4 in parc.št. 32/6 k.o. Y. in poudarja, da odločitev prvostopnega sodišča o razvrednotenju teh nepremičnin, katerih lastniki so predlagatelji, ni konkretizirana in utemeljena. Poudarja, da ima razlaščenec po drugem odstavku 105. člena ZUreP – 1 pravico do odškodnine zaradi morebitne zmanjšane vrednosti prestale nepremičnine le, kadar je ta posledica same razlastitve, zaradi česar ne obstoji materialnopravna podlaga za prisojo odškodnine, kot je to nepravilno odločilo prvostopno sodišče. Tudi če bi bilo pravilno stališče prvostopnega sodišča, da bi bili predmetni nepremičnini v posledici same razlastitve manj vredni, pa vsekakor ne more biti pravilno stališče, da nista vredni popolnoma nič. Navedeno stališče prvostopnega sodišča je nevzdržno in so na njegovi podlagi predlagatelji obogateni za dejansko vrednost obeh nepremičnin, ki sta ostali v njihovi lasti, saj so poleg tega, da so lastniki teh dveh nepremičnin (ki neko vrednost, pa naj bo kakršnakoli, zagotovo imata), upravičeni tudi do odškodnine v višini, kot da bi jim bili ti nepremičnini odvzeti. V izpodbijanem sklepu tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je sodišče storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Prvostopno sodišče se namreč ni opredelilo do vseh pravno pomembnih navedb nasprotne udeleženke, ki jih je ta podala v svojih vlogah. Nasprotna udeleženka še izpostavlja, da predlagatelji v predmetnem postopku sploh niso zahtevali povrnitve stroškov razlastitvenega postopka. S tem ko jim jih je prvostopno sodišče prisodilo, je odločilo preko meja njihovega predloga ter je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbeni očitek pritožnikov, da ima izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih za določitev odškodnine, s čimer je podana sicer tudi po uradni dolžnosti upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pravna podlaga za določitev odškodnine zaradi razlastitve je v 105 čl. Zakona o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-1, ki določa, da pripada lastniku za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Vrednost nepremičnine ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in vzpodbujanja prenove podjetij, pri čemer uporabljajo strokovne standarde za področje ocenjevanja nepremičnin. Poleg strokovnih standardov se upošteva tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.

7. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagateljem odškodnino za nepremičnino, glede katere je bil izveden razlastitveni postopek.

8. Kot izhaja iz citiranega tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 ter usklajene sodne prakse je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo. Prvo sodišče se do statusa zemljišča pred sprejetjem Odloka o zazidalnem načrtu ŠP2/1 – Litostroj – južni del in del območja urejanja ŠR2/1 – stadion in Odloka o programu opremljanja na območju Litostroja severni del (Ur.l. RS št. 76/06), ki sta bila podlaga za Odločbo o razlastitvi spornega zemljišča parc. št. 32/5 k.o. Y., kot to izhaja iz odločbe o razlastitvi št. 465-54/2007-45-1351003 z dne 29.4.2010, ni opredelilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do dejanskega stanja nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Iz neprerekanih navedb nasprotne udeleženke, podane v poročilu podjetja G., d.o.o., namreč izhaja, da preko parcele že poteka obstoječa komunalna infrastruktura in sicer gre za dva obstoječa plinovoda. Za določitev odškodnine je namreč odločilna tista tržna vrednost nepremičnine, ki bi jo lahko predlagatelji pridobili s prodajo nepremičnine pred spremembo namembnosti zemljišča za cestno infrastrukturo, ob upoštevanju oz. ugotovitvi, ali je bila namenska raba zemljišča za oskrbo z energetsko dejavnostjo (plinom) določena še pred sprejetjem odloka, ki je bil podlaga za razlastitev. Iz izvedeniškega mnenja se nakazuje, da je bila obravnavana parcela še pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ki se nahaja v območju, ki je bil namenjen za gradnjo naprav, namenjenih energetski dejavnosti oskrbe s plinom, kar pomeni, da gradnja stanovanjskih objektov ni bila mogoča. Prvo sodišče se do navedenih odločilnih dejstev ni opredelilo in je v obrazložitvi sklepa le navedlo, da sledi mnenju izvedenca, ki ga je podal v zadnji dopolnitvi, kjer je izračunal vrednost nepremičnine v višini 108,90 EUR na m2 na dan cenitve, pri tem pa niti ni pojasnilo razloge za sprejem „zadnjega“ mnenja izvedenca, ob dejstvu, da je izvedenec tekom petih dopolnitev izvedeniških mnenj upošteval različne kriterije za določitev tržne vrednosti sporne nepremičnine in posledično tudi podal različne vrednosti sporne nepremičnine. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da imajo predlagatelji pravico do odškodnine, ki je določena skladno s 105. členom ZUreP - 1, zato višina izplačanih odškodnin drugim razlaščencem, čeprav so jim bile razlaščene primerljive nepremičnine, na določitev odškodnine v tem postopku ne vpliva.

9. Predlagatelji so zahtevali tudi odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti ostalih parcel in sicer parc. št. 32/4 in parc. št. 32/6 k.o. Y. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre razlaščencu odškodnina tudi za škodo, ki mu nastane zaradi same razlastitve na preostalih nepremičninah, saj odškodnina poleg vrednosti nepremičnine glede na njeno dejansko rabo, obsega tudi stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kamor sodi tudi morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine. Glede na izvedeniško mnenje, iz katerega izhaja, da preostali dve parceli (št. 32/4 in 32/6, k.o. Y.) nekdaj celotne parcele št. 31/1, k.o. Y., ležita tik ob javni cesti ter da do njiju ni mogoče priti drugače kot preko pločnika in dejansko predstavljata obcestno telo v smislu predpisov o cestah, se pritožbeno sodišče strinja s prvim sodiščem, da je zaradi razlastitve sporne nepremičnine zmanjšana njuna uporabna vrednost, ne strinja pa se z nadaljnjim stališčem prvega sodišča, da sta zemljišči zato brez vrednosti. Razlastitveni zavezanci (predlagatelji) bi po mnenju pritožbenega sodišča morali, če so menili, da bi z razlastitvijo dela njihove nepremičnine izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na ostalem delu njihove nepremičnine, že v razlastitvenem postopku zahtevati, da razlastitveni upravičenec prevzame v last tudi ta del nepremičnine (99. čl. ZUreP-1). V predmetnem postopku pa sodišče določa le manj vrednost nepremičnine (torej vrednost, ki jo nepremičnina ima, čeprav zgolj minimalno (npr. za postavitev reklamnih panojev)) in ne popolno izgubo gospodarskega pomena nepremičnine (ko nepremičnina sploh nima vrednosti).

10. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da gre razlastitvenemu upravičencu odškodnina ne samo zaradi razlastitve, t.i. substančna odškodnina, temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske učinke), vendar pa mora predlagatelj stranske učinke zatrjevati in tudi dokazati. Zato ni sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, ko je predlagateljem odmerilo stranske učinke razlastitve v pavšalnem znesku, to je v višini 2 % od celotne vrednosti nepremičnine.

11. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj navedeno izhodišče, odpraviti navedene pomanjkljivosti, predvsem pa se opredeliti do dejanske rabe ter namembnosti zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, in šele po navedenih ugotovitvah bo lahko dalo izvedencu jasna navodila glede ocenitve tržne vrednosti sporne nepremičnine.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.