Jedro

Pogoji za dopustitev revizije zoper sklep pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena istega zakona zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora tožena stranka plačati 12.518,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, od katerega pričakuje odločitev o štirih pravnih vprašanjih, po njegovem prepričanju pomembnih za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse in sicer: (1) ali se mora sodišče izreči o vseh dokaznih predlogih pravdnih strank in na kakšen način se mora izreči o zavrnjenem dokaznem predlogu, (2) ali se mora drugostopenjsko sodišče opredeliti do vseh ključnih pritožbenih navedb, (3) ali za pravilnost in zakonitost njegove sodbe zadošča, da pritožbeno sodišče presoja samo bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, čeprav pritožnik izrecno opozori tudi na druge bistvene kršitve postopka in (4) ali za pravilnost in zakonitost njegove sodbe zadošča, da pritožbeno sodišče navede, da ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Pravna vprašanja, glede katerih sodišče dopusti revizijo, morajo biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Njihov pomen mora biti torej tak, da presega njihovo uporabnost za konkreten primer. V predlogu z napovedanimi vprašanji, ki bi jih tožnik uveljavljal v reviziji, takšnega pomena nedvomno ni mogoče odreči, vendar gre pri tem za vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče v številnih zadevah že izčrpno odgovorilo. Poleg širšega pomena morajo biti pravna vprašanja pomembna tudi za posamezen (konkreten) primer. Ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen. Vsa štiri v predlogu napovedana pravna vprašanja so namreč povezana z tožnikovim dokaznim predlogom, naj sodišče prve stopnje kot dokaz vpogleda v CD s fotografijami, pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ga tudi ni zavrnilo, pritožbeno sodišče pa takega postopanja prvostopenjskega sodišča ni sankcioniralo in ni odgovorilo na tožnikove pritožbene trditve o navedenem. S fotografijami je domnevno skušal ovreči posamezne trditve oziroma izpovedbe, da je bil toženki naklonjen in jo je na prezentacijah, na katerih sta bila navzoča oba, pogosto fotografiral. Na izpovedbah o tožnikovi naklonjenosti toženki (potrjeni tudi s fotografiranjem) in o toženkinem odklanjanju te naklonjenosti temelji ugotovitev prvostopenjskega sodišča zgolj o tem, da je toženka pričakovala, da bo tožnikova pozornost po tem, ko mu bo vrnila posojilo, popustila. Sporna je le še dejanska ugotovitev, da je toženka posojilo tožniku v celoti vrnila, ta pa v prej navedenih dejanskih zaključkih nima opore. Zato neizveden dokaz z vpogledom v CD s fotografijami, ki je postavljen v središče predloga za dopustitev revizije, ni bil relevanten.

5. V prejšnji točki obrazložitve navedeno pomeni, da pogoji za dopustitev revizije zoper sklep pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena istega zakona zavrnilo.