Jedro

Stečajna upraviteljica v določbah ZFPPIPP ni imela podlage za to, da je toženki (kot solastnici) naročila zamenjavo ključavnice na stanovanju, ki sodi v stečajno maso stečajnega dolžnika (tožnice).

Tožnica ima kljub osebnemu stečaju neomejeno procesno sposobnost v postopku zaradi motenja posesti, saj ne gre za dejanja iz 386. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 1. 2014 spremeni tako, da glasi: „1. Ugotovi se, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni zadnji mirni (so)posesti stanovanja št. 6 v stavbi št. 568, k. o. X, in garaže, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine, s tem, da je tožena stranka zamenjala ključavnice na vratih prej navedenega stanovanja in garaže in je tožena stranka tako preprečila tožeči stranki vstop v te objekte in njihovo (so)uporabo.

2. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje pred zamenjavo spornih ključavnic, oziroma podrejeno izročiti tožeči stranki po en izvod ključev vrat stanovanja št. 6 v stavbi št. 568, k. o. X, in vrat garaže, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine.

3. Toženi stranki se prepoveduje v prihodnje s takšnim ali podobnim ravnanjem posegati v (so)posest tožeče stranke na stanovanju št. 6 v stavbi št. 568, k. o. X, in na garaži, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine, ker ji bo sicer naložena denarna kazen.

4. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (glede kleti), se zavrne.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške prvostopnega postopka v višini 537,90 EUR, v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 229,36 EUR, v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) zavrnilo tožbeni zahtevek 1) na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni zadnji mirni (so)posesti stanovanja št. 6 v stavbi št. 568, katastrske občine X skupaj s pripadajočo kletjo v isti stavbi in garaže, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine, s tem, da je tožena stranka zamenjala ključavnico na vratih prej navedenega stanovanja, kleti in garaže in je tožena stranka tako preprečila tožeči stranki vstop v te objekte in njihovo (so)uporabo, 2) da je tožena stranka dolžna v roku osmih dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje pred zamenjavo spornih ključavnic, oziroma podrejeno izročiti tožeči stranki po en izvod ključev vrat stanovanja št. 6 v stavbi št. 568, katastrske občine X skupaj s pripadajočo kletjo v isti stavbi in vrat garaže, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine, 3) da se toženi stranki prepoveduje v prihodnje s takšnim ali podobnim ravnanjem posegati v (so)posest tožnice na stanovanju št. 6 v stavbi št. 568, katastrske občine X skupaj s pripadajočo kletjo v isti stavbi in na garaži, ki stoji na parceli št. 419, iste katastrske občine, ker ji bo sicer naložena denarna kazen ter 4) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse pravdne stroške skupaj z obrestmi in (II) toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 344,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep spremenilo v II. točki tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 344,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nepravilen je zaključek, da je podedovano premoženje tožnice postalo del stečajne mase, s katero upravlja stečajni upravitelj, saj sodišče ni nikjer zapisalo, katero premoženje tožnice je pri tem upoštevalo. V spornih nepremičninah, katerih soposestnica je bila tožnica, so bile shranjene premične stvari tožnice pa tudi njenih sinov. Gre za osebne stvari, ki ne spadajo v stečajno maso tožnice. Sodišče ni navedlo, na katerih premičninah je stečajna upraviteljica pridobila posest in kaj je z zatrjevano posestjo na osebnih stvareh tožnice in njenih sinov. Obrazložitev sodišča, da je v tem primeru bistveno, da je zamenjavo ključavnic naročila stečajna upraviteljica, ki je posest na nepremičninah pridobila na podlagi zakona, je zato nepravilna in nejasna. Ker sodišče ni navedlo, na kateri določbi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) konkretno temelji izpodbijana odločitev, preizkus odločitve prvostopnega sodišča ni mogoč. Sam insolventni postopek ne bi smel biti odločilen razlog za zavrnitev zahtevka, saj začetek osebnega stečaja nad tožnico ne vpliva na postopek zaradi motenja posesti in iz tega izvirajoče zahtevke. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do motenja posesti na premičninah tožnice, ki so namenjene njeni osebni uporabi in ne sodijo v stečajno maso, prav tako pa tudi ne do stvari mladoletnega sina tožnice, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč, ker sodišče prve stopnje ni navedlo, na kateri konkretni določbi ZFPPIPP temelji odločitev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi 98. člena ZFPPIPP v povezavi s šestim odstavkom 384. člena in 2. točko prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP.

7. Pritožbeno sodišče pa je v okviru preizkusa izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo citirane določbe ZFPPIPP. Skladno z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik dolžan sporočiti stečajnemu upravitelju (med drugim) vsako spremembo premoženja, zaradi česar bi bila tudi tožnica, ki je v postopku osebnega stečaja, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, dolžna stečajno upraviteljico obvestiti o podedovanem premoženju - stanovanju št. 6 v stavbi št. 568, k. o. X, skupaj s pripadajočo kletjo in garažo. Vendar pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožnica dolžna na podlagi obravnavane določbe stečajni upraviteljici tudi izročiti ključe spornega stanovanja, saj ta dolžnost iz omenjene določbe ne izhaja. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je stečajna upraviteljica po tem, ko je ugotovila, da je tožnica ni obvestila o podedovanem premoženju, ki sicer spada v stečajno maso (1), skladno z določbo 98. člena ZFPPIPP, ki stečajnemu upravitelju med drugim nalaga, da mora varovati interese upnikov, zaradi zavarovanja stečajne mase in varovanja interesov upnikov upravičeno zamenjala ključavnico na spornem stanovanju in garaži. ZFPPIPP namreč ne določa, da lahko stečajni upravitelj v primeru, ko stečajni dolžnik ne ravna v skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, ravna tako, kot je ravnala stečajna upraviteljica v konkretnem primeru, temveč v sedmem odstavku 384. člena določa, da se za obveznost dolžnika dati poročilo o stanju njegovega premoženja in obveznost iz šestega odstavka tega člena smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in o pravnih posledicah kršitve te dolžnosti. Če pa stečajni dolžnik upravitelju ne želi izročiti ključev od prostorov oziroma stanovanja, ki mu jih je dolžan izročiti, ker spada nepremičnina v stečajno maso (primerjaj prvi odstavek 292. člena ZFPPIPP), stečajni upravitelj tudi ne mora sam zamenjati ključavnice oziroma naročiti njene zamenjave, temveč je treba doseči izpolnitev te dolžnosti prav tako na podlagi smiselne uporabe pravil zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti (šesti odstavek 292. člena ZFPPIPP).

8. Kljub temu, da je naloga stečajnega upravitelja, da varuje interese upnikov, torej stečajna upraviteljica ni imela podlage v določbah ZFPPIPP, da je zamenjala ključavnico oziroma, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njeno zamenjavo naročila toženki, ki je solastnica spornega stanovanja. Materialnopravno zmoten je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je imelo motilno ravnanje podlago v zakonu.

9. Prav tako ne drži navedba sodišča prve stopnje, da je stečajna upraviteljica pridobila posest sporne nepremičnine na podlagi zakona, kar je sicer zatrjevala tožena stranka, saj ZFPPIPP ne določa, da stečajni upravitelj po samem zakonu pridobi posest nepremičnine, ki spada v stečajno maso, temveč iz ZFPPIPP izhaja, da pridobi stečajni upravitelj posest nepremičnin šele po tem, ko na podlagi 292. člena ZFPPIPP doseže njihovo predajo in prevzem. Ker v konkretnem primeru stečajna upraviteljica ni dosegla prevzema nepremičnine v skladu z določbami 292. člena ZFPPIPP, je treba šteti, da je bila (so)posestnica spornega stanovanja in garaže tožnica (2), saj je imela, kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, vse do motilnega ravnanja ključe stanovanja in garaže in je v teh prostorih hranila nekaj svojih osebnih stvari.

10. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da so v konkretnem primeru podani vsi zakonsko zahtevani elementi po 33. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in naslednjih, zaradi česar je pravočasno vloženi tožbeni zahtevek (3) utemeljen, razen v delu, s katerim se zahteva varstvo posesti kleti, do katere ima tožnica, po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, še vedno prost dostop. Tožnica je bila namreč do zamenjave ključavnice soposestnica stanovanja in garaže, zamenjavo ključavnice s strani toženke pa je treba šteti za motilno ravnanje, saj gre za ravnanje, ki samovoljno spreminja dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ), poleg tega navedeno motenje ne temelji na zakonu, saj naročilo stečajne upraviteljice, po katerem je toženka zamenjala ključavnico, ni imelo podlage v ZFPPIPP.

11. Ob tem pritožbeno sodišče glede na vztrajanje tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da tožnica nima skladno s 386. členom ZFPPIPP procesne sposobnosti v pravdi zaradi motenja posesti, še navaja, da tožnica kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati. Še vedno je procesno sposobna, njena poslovna sposobnost pa je, ker je v osebnem stečaju, omejena tako, da ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V konkretnem primeru je tožnica vložila motenjsko tožbo, s katero se zasleduje (zgolj) varstvo posesti in zato ne sodi v dejanja, za katera je poslovna sposobnost tožnice skladno s 386. členom ZFPPIPP omejena. Posledično ni omenjena, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, niti njena pravdna (procesna) sposobnost. 12. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku, razen v delu, ki se nanaša na klet, ugodilo (tretja alineja 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga alineja 365. člena ZPP).

14. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo treba v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP odločiti na novo o stroških celotnega postopka. Ker tožeča stranka ni uspela s tožbenim zahtevkom le v zanemarljivem delu, ji je tožena stranka dolžna v celoti povrniti stroške, nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretji odstavek 154. člena ZPP). Stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) na 537,90 EUR, in sicer 136,50 EUR za nagrado za postopek (tar. št. 3100), 126,00 EUR za nagrado za narok (tar. št. 3102), 158,40 EUR stroškov kilometrine (2 x Ljubljana - Brežice- Ljubljana), 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) ter 22 % DDV. Stroški za fotokopije tožnici niso bili priznani, saj ni izkazala, da je fotokopirala več kot 100 strani (primerjaj tar. št. 6000).

15. Ker je tožeča stranka v pretežnem delu uspela s pritožbo, ji je tožena stranka dolžna povrniti v celoti tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na 229,36 EUR. Gre za nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 168,00 EUR (tar. št. 3210), 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) ter 22 % DDV.

(1) Primerjaj določbo 2. točke prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP.

(2) Soposestnica spornega stanovanja in garaže je bila tudi toženka, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno.

(3) Tožba z dne 10. 7. 2013 je bila vložena znotraj rokov iz 32. člena SPZ, saj je bilo motilno dejanje izvršeno 12. 6. 2013, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno.