Jedro

Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR ni verjetno izkazana, če delavka ni dokazala, da bi bilo obvestilo podano po izteku 15 - dnevnega roka iz 2. odst. 110. člena ZDR, ali da bi bile sicer podane bistvene kršitve postopka pred odpovedjo. Delavka do sedaj tudi ni dokazala, da bi v njenem primeru šlo za odpoved iz diskriminatornih razlogov oziroma zaradi šikaniranja in groženj nadrejenega delavca, zato terjatev ni verjetno izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče naložilo toženi stranki, da je do pravnomočnosti te pravde dolžna tožeči stranki plačevati mesečno nadomestilo plače v višini ene polovice plače, ki jo je tožeča stranka prejemala v zadnjih treh mesecih pred izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja in sicer do vsakega šestnajstega dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje začasne odredbe do plačila. Začasna odredba naj bi veljala do pravnomočnosti te pravde.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo, da tožnici ni uspelo izkazati, da je izdaja začasne odredbe potrebna za preživljanje tožnice in oseb, ki jih tožnica preživlja, zato k pritožbi prilaga dokazila s tem v zvezi - potrdilo o vpisu za hčer M. M., potrdilo o plači tožnice za mesece december 2003, januar in februar 2004, dohodninsko odločbo za leto 2002, obvestilo o uskladitvi preživnine, najemno pogodbo ... Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Skladno s 1. odstavkom 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS) lahko sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Na predlog stranke pa sodišče lahko izda začasno odredbo, če so za to izpolnjeni pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur.l. RS, št. 51/98, 75/2002-16/2004), ki določa pogoje za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev.

Predpogoj za začasno odredbo je, glede na naravo začasnih odredb kot sredstev zavarovanja, verjetno izkazana terjatev (če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala - 1. odstavek 272. člena ZIZ). To pomeni, da je izdaja začasne odredbe utemeljena le, če je verjetno, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavanem primeru gre za začasno odredbo zaradi zavarovanja tožničine nedenarne terjatve v smislu 272. člena ZIZ, saj tožnica s tožbo zahteva razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poleg tega pa uveljavlja še reintegracijski in (opisni) reparacijski zahtevek ter plačilo odškodnine v znesku 2.500.000,00 SIT. Predlog za izdajo začasne odredbe se nanaša na zavarovanje nedenarne terjatve, in temelji na določbi 5. točke 273. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja (oz. odpovedi pogodbe o zaposlitvi), če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati. Predlagana začasna odredba se lahko izda le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 272. člena ZIZ.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer ni razlogov o tem, ali je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana, očitno pa je prvostopenjsko sodišče štelo, da je tožeča stranka izkazala za verjetno, da njena terjatev obstaja. Predlog za izdajo začasne odredbe pa je zavrnilo z utemeljitvijo, da drugi pogoji iz 2. odstavka 272. člena ter iz 5. točke 1. odstavka 273. člena ZIZ za izdajo predlagane začasne odredbe niso izpolnjeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ ni izpolnjen. Tožničina terjatev v tej fazi postopka ni verjetno izkazana. Iz doslej zbranih dokazov ter iz tožbenih navedb zaenkrat še ni mogoče zaključiti, da bi bil podani razlogi, ki bi kazali na nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14.2.2004 iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR). To velja tako za izvedbo postopka pred odpovedjo pri delodajalcu, kakor tudi za vsebinske razloge oz. kršitve, ki se očitajo tožnici. Ni izkazano, da bi bilo obvestilo podano po izteku 15-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR, ali da bi bile sicer podane bistvene kršitve postopka pred odpovedjo. Iz doslej zbranih podatkov tudi še ni mogoče sklepati, da bi šlo v tožničinem primeru za odpoved iz diskriminatornih ralogov oz. zaradi šikaniranja in groženj nadrejenega vodje M. P., kot trdi tožnica v svoji tožbi oz. v predlogu za izdajo začasne odredbe.

Ker za izdajo začasne odredbe v obravnavanem primeru že prvi pogoj, to je verjetnost terjatve, ni izkazan, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Dodatni dokazi, na katere se sklicuje pritožba, ki dokazujejo, da bi bilo preživljanje tožnice in oseb, ki jih je tožnica dolžna preživljati, brez izdaje začasne odredbe ogroženo, zato niso odločilni.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.