23. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Gabrijele Mlinar in Dušana Mlinarja, oba Vrhnika, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 23. novembra 2015

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 64/2012 z dne 17. 12. 2012 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Cpg 691/2012 z dne 11. 7. 2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. V Pg 2283/2008 z dne 9. 12.2010 v zvezi s sklepom o popravi istega sodišča št. V Pg 2283/2008 z dne 11. 5. 2012 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 501. člena in šestega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13 in 55/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožničin primarni in podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine družbe o izključitvi pritožnika iz družbe oziroma za njihovo razveljavitev in zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev navedenih sklepov. Pritožbeno sodišče je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo njun predlog za dopustitev revizije. Zoper te odločitve sta pritožnika vložila ustavno pritožbo, ker naj bi jima kršile pravice iz 22., 23., 33. in 67. člena Ustave ter 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju Protokol k EKČP). Pritožnika sta hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ker naj bi bili v neskladju z 33. in 67. členom Ustave ter s 1. členom Protokola k EKČP.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnika svoj pravni interes utemeljujeta z vloženo ustavno pritožbo zoper odločitvi nižjih sodišč, s katerima sta bila zavrnjena tožbena zahtevka pritožnikov na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine o izključitvi pritožnika iz družbe in na razveljavitvi teh sklepov. Sodišči sta svoji odločitvi oprli na določbe družbene pogodbe, ki omogočajo izključitev družbenika iz družbe s sklepom skupščine iz krivdnih razlogov.[1] Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnikov ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Pri tem sta zgolj pojasnili nastanek te podlage s prvim odstavkom 501. člena ZGD-1. Ta določba zgolj dopušča, da se z družbeno pogodbo uredi izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine. Če pa v družbeni pogodbi o tem ni določb, pomeni, da za izključitev družbenika obstaja le možnost na temelju sodne odločbe (prim. B. Zabel v: M. Kocbek (red.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (2. dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A – ZGD-1H), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 894). Navedeno pomeni, da izključitev družbenika s sklepom skupščine na podlagi prvega odstavka 501. člena ZGD-1 ni mogoča, pač pa le na podlagi določb družbene pogodbe. Sklepi skupščine družbe o spremembi oziroma dopolnitvi družbene pogodbe, ki je omogočila tako izključitev družbenika, so bili sprejeti pred izvedbo izključitve pritožnika v obravnavani zadevi. Navedene sklepe sta pobudnika izpodbijala pred sodišči, zoper njihove odločitve pa sta vložila tudi ustavno pritožbo hkrati s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 501. člena ZGD-1, vendar sta bila pri tem neuspešna (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-216/11, Up-1134/11 z dne 6. 9. 2012).