Jedro

Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Centra za socialno delo, št. 141-41/2021-31950/2 z dne 7. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Center za socialno delo Spodnje Podravje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da tožnica A. A. nima pravice do osebne asistence. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica pri Centru za socialno delo vložila vlogo za priznanje pravice do osebne asistence. Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence, ker je starejša od 65 let. 2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot drugostopenjski organ, pritožbi tožnice zoper prvostopenjsko odločbo ni ugodil in se je skliceval na Zakon o osebni asistenci (v nadaljevanju ZOA).

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu in navaja, da pogoj za pridobitev osebne asistence določa 6. člen ZOA, zaradi neizpolnjevanja katerega ji ni bila priznana pravica do osebne asistence, čeprav izpolnjuje vse pogoje. Meni, da je 6. člen ZOA neustaven, saj pogojuje pravico do osebne asistence s starostjo manjšo od 65. let. Pri tem je potrebno upoštevati, da je del pravnega reda Republike Slovenije tudi pravni red Evropske unije, za katerega je bistveno načelo enakosti in načelo nediskriminacije. Tožnica navede, da dostopa do osebne asistence ni imela, ker je bila ob uveljavitvi ZOA starejša od 65 let in ker se taki programi na območju, kjer živi, niso izvajali. Predlaga, da sodišče tožbo obravnava prednostno glede na težke socialne in življenjske razmere tožnice. Navaja, da je invalidska upokojenka zaradi posledic možganske kapi, ki jo je prizadela v letu 2004 in je potrebna neprekinjene tuje pomoči 24 ur na dan. Potrebno pomoč ji že 10 let nudi mož, ki se je zaradi tega tudi bil prisiljen odpovedati zaposlitvi in nima drugih sredstev za preživljanje kot občasno minimalno socialno pomoč.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožene navedbe in se sklicuje na 6. člen ZOA in Pravilnik o osebni asistenci, ki v petem odstavku 7. člena določa, da se šteje, da je vlagatelj, ki je starejši od 65 let uveljavlja pravico do osebne asistence, če je bil pred uveljavitvijo ZOA vključen v program osebne asistence. Tožena stranka pojasnjuje, da je osebna asistenca pomoč pri vseh tistih opravilih, dejavnostih in opravljanja aktivnosti vezanih na samostojno, osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, ki jo uporabnik potrebuje ko teh aktivnosti ne more izvajati sam, zaradi vrste in stopnje invalidnosti. Namen ZOA je vzpodbuditi aktivnosti uporabnikov. Starostni pogoj, ki ga morajo izkazovati upravičenci, to je starost 18 do 65 let, je vezan na najaktivnejši del življenja, in sicer predstavlja obdobje študija in zaposlitve. Tako je primerljivo osebna asistenca urejena tudi v drugih državah. Zato tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in naloži tožeči stranki plačilo vseh stroškov postopka.

5. Sodišče je zadevo obravnavalo prednostno v skladu s 13.a členom Zakona o sodiščih, glede na naravo zadeve. 1

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v obravnavanem primeru odloča o zakonitosti in pravilnosti odločitve v izpodbijani odločbi o upravičenosti tožnice do osebne asistence.

8. Obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence, ker je starejša od 65 let, brez zakonske podlage. Drugostopenjski organ je navedeno ugotovitev materialno pravno dopolnil z navedbo določil ZOA. Skliceval se je na četrti odstavek 6. člena ZOA, ki določa, da če je upravičena oseba uveljavila pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je lahko ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega člena upravičena do osebne asistence tudi po tem, ko dopolni to starost. V tem primeru se ponovno oceni potreba po osebni asistenci in odloči o tej pravici.

9. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le citira zakonsko besedilo. Obrazložitev izpodbijane odločbe mora zadostiti pogojem iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).2 Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Pomanjkljive oz. ne obrazložene izpodbijane odločbe tožena stranka tudi ne more sanirati z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo.

10. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.3 Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.

11. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku. 4

12. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

1 Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve (drugi odstavek 13a. člena ZS). 2 V postopku uveljavljanja pravice do osebne asistence se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso urejena drugače (drugi odstavek 5. člena ZOA). 3 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004. 4 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.