Jedro

Tožena stranka je že pred tožbo sklenila s tožečo stranko dogovor o odplačilu dolga, kar med pravdnima strankama ni sporno, vendar obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnila. Zato ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (II.točka izreka) s p r e m e n i tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 47.992,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2004 dalje do plačila, v petnajstih dneh.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 28.230,00 SIT njenih stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2006 do plačila, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 503.227,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22.5.2001 dalje do plačila, zavrnilo pa je stroškovni zahtevek tožeče stranke.

Tožeča stranka se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških in predlaga, da Višje sodišče v Kopru napadeni sklep o stroških spremeni tako, da toženi stranki naloži, da mora plačati tožeči stranki tudi stroške postopka v skladu s tožbenim zahtevkom. Navaja, da sodišče prve stopnje odločitve, zakaj je zavrnilo zahtevek za povračilo stroškov postopka ni obrazložilo in ga ni mogoče preizkusiti. Tožeča stranka je v v pravdi uspela in ne vidi razloga, zakaj ne bi bila upravičena do povračila stroškov. Tožba je bila potrebna, saj je od sklenitve dogovora minilo že skoraj tri leta, tožena stranka pa iz tega naslova ni plačevala svoje obveznosti. Tožeča stranka je toženo stranko pozivala k plačilu, česar pa tožena stranka ni naredila in je bila tožeča stranka prisiljena k vložitvi tožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka v smislu določb 157. člena ZPP. Takšno odločitev sodišča tožeča stranka utemeljeno graja. Navedena določba nalaga tožniku dolžnost povrniti pravdne stroške toženi stranki, če sta izpolnjeni dve predpostavki, in sicer, 1) da toženec ni dal povoda za tožbo in 2) da je toženec zahtevek pripoznal v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka je že pred tožbo (11.6.2001) sklenila s tožečo stranko dogovor o odplačilu dolga, kar med pravdnima strankama ni sporno, vendar obveznosti v dovorjenem roku ni izpolnila. Zato ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je sklicevanje na omenjeno določbo ZPP napačno. Ker je tožeča stranka v pravdi uspela, ji mora tožena stranka povrniti stroške (1. odst. 154. člena ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (1. odst. 155. člena ZPP). Glede na povedano, gredo tožeči stranki stroški sestave tožbe (300 točk OT) in materialni stroški 2% (6 točk OT), kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 33.660,00 SIT, 20% DDV v znesku 6.732,00 SIT ter sodna taksa v znesku 7.600,00 SIT. Skupaj je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 47.992,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, 11.11.2004 dalje do plačila, v petnajstih dneh. Glede na obrazloženo je torej pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka v znesku 28.230,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2006 do plačila, v petnajstih dneh. Te stroške predstavljajo strošek sestave pritožbe v višini 125 točk OT in materialni stroški 2,5 točk OT, kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 14.025,00 SIT, DDV po stopnji 20% , ki znaša 2.805,00 SIT in sodna taksa za pritožbo v znesku 11.400,00 SIT.