8. 12. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postajo prometne policije Nova Gorica, na seji dne 8. decembra 2005

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Nova Gorica št. 37/11-444016 z dne 4. 4. 2005, je pristojna Postaja prometne policije Nova Gorica.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Nova Gorica je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po petem odstavku 25. člena v zvezi z 234. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Ajdovščini se je s sklepom št. PR 121/2005 z dne 29. 6. 2005 izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Postaji prometne policije Nova Gorica. Pri tem je navedlo, da je v nezgodi materialno škodo utrpela le obdolženka, zato ji ni mogoče očitati, da je povzročila prometno nesrečo in ne pride v poštev uporaba 234. člena ZVCP-1. Sodišče je še navedlo, da je za izvedbo postopka o prekršku iz petega odstavka 25. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ, saj je za tak prekršek predpisana le globa določenem znesku.

3.Postaja prometne policije Nova Gorica je pred Vrhovnim sodiščem sprožila spor o pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Ajdovščini. V vlogi navaja, da je v 134. členu ZVCP-1 določeno, da je prometna nesreča tista nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Dalje navaja, da v definiciji prometne nesreče ni opredeljena subjektivizacija odgovornosti za njeno povzročitev, torej ne omenja oz. predpisuje povzročitelja prometne nesreče in njegovega odnosa do drugih udeležencev (samopoškodovanja, povzročitve škode drugim). Postaja prometne policije zato meni, da se mora v obravnavanem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ajdovščini.

4.Vrhovno sodišče je Ustavnemu sodišču odstopilo zahtevo Postaje prometne policije Nova Gorica za odločitev o sporu glede pristojnosti. Navedlo je, da gre v konkretnem primeru za spor o stvarni pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ki je po 1. členu in prvem odstavku 4. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. ─ ZPol) sestavni del policije kot državnega organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Zato je po mnenju Vrhovnega sodišča za odločitev o sporu glede pristojnosti skladno z določbo osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno Ustavno sodišče.

B.

5.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

6.Po prvem odstavku 52. člena ZP-1 odloča o prekrških prekrškovni organ po hitrem postopku, razen v primerih, ko zakon določa drugače. Drugi odstavek istega člena določa izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen. Po drugi alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije. Po petem odstavku 25. člena ZVCP-1 se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom istega člena, z globo 10.000 tolarjev. Po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1 se udeleženec cestnega prometa, ki s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, kaznuje za prekršek z najmanj 30.000 tolarji. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj tri kazenske točke. Glede na navedeno, je za izvedbo postopka o prekršku po petem odstavku 25. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ, za izvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1 pa okrajno sodišče.

7.Ustavno sodišče je v odločbi št. P-21/05 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05) sprejelo stališče, da mora v primeru, ko je pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve prekrška glede na določbe ZVCP-1, Okrajno sodišče, kadar postaja prometne policije skladno s 103. členom ZP-1 vloži obdolžilni predlog na sodišče, ker ocenjuje, da je treba prekršek opredeliti po strožji pravni kvalifikaciji, tak predlog tudi obravnavati. Obravnavani primer pa ni takšen.

8.Kot je razvidno iz zahteve za rešitev spora glede pristojnosti, je do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje v konkretni zadevi pripeljala zgolj različna razlaga pojma prometna nesreča, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek postane hujši. Stvarna pristojnost za odločanje o konkretnem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženčevemu ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1, ali ne gre.

9.Iz obdolžilnega predloga Postaje prometne policije Nova Gorica je razvidno, da se obdolženi očita, da po smernem vozišču brez označenih prometnih pasov ni vozila na zadostni oddaljenosti od desnega roba vozišča, zato je z vozilom zapeljala v desno, izven vozišča in trčila v začetek betonskega zidu. Na njenem osebnem avtomobilu je nastala materialna škoda. Po stališču Postaje prometne policije je obdolžena tako povzročila prometno nesrečo I. kategorije po prvi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, saj je pri prometni nesreči nastala materialna škoda. Po razlagi Postaje prometne policije lahko materialna škoda nastane tudi samo obdolžencu, saj ZVCP-1 ne določa, da mora materialna škoda nastati drugemu udeležencu.

10.Razlaga, ki jo je pojmu prometne nesreče v ZVCP-1 dala policijska postaja, je napačna. Že iz namena ZVCP-1 izhaja, da se prepoveduje ali hujše sankcionira predvsem tako ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa ali jim povzroča škodo. Tudi iz določbe prvega odstavka 234. člena ZVCP-1 je razvidno, da je zakonodajalec postavil na isto raven kot povzročitev prometne nesreče tudi ogrozitev drugega udeleženca cestnega prometa. Iz navedenega tako izhaja, da je za storitev hujšega prekrška lahko relevantno le ogrožanje oziroma poškodovanje druge osebe (ali njenega premoženja) in ne domnevnega storilca prekrška. Navedena razlaga je bila podana tudi v načelnem pravnem mnenju Senata za prekrške, sprejetem že v odločbi št. 3441/83 z dne 6. 11. 1984, in v dne 27. 12. 1985 sprejetem načelnem stališču istega organa, iz katerega izhaja, da voznika, ki se je pri vožnji z motornim vozilom poškodoval, ker hitrosti svoje vožnje ni prilagodil prometnim razmeram na cesti, pri tem pa je bil ogrožen in poškodovan le sam ter je nastala škoda le na njegovem motornem vozilu, ni mogoče kaznovati za povzročitev prometne nezgode. Da je navedenemu stališču sledila tudi praksa organov za postopek o prekrških, pa je nenazadnje razvidno iz stališča, ki ga je do opredelitve pojma prometne nesreče zavzelo Okrajno sodišče v sklepu, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno.

11.Glede na zgoraj navedeno je v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 za odločanje v postopku o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Nova Gorica št. 37/11-444016 z dne 4. 4. 2005, pristojen prekrškovni organ, tj. Postaja prometne policije Nova Gorica. Navedena odločitev je tudi v skladu s temeljno usmeritvijo ZP-1 k poenostavitvi in pospešitvi postopka o prekršku in s tem spoštovanju načel učinkovitosti postopka in odločanja brez nepotrebnega odlašanja, ki odkazuje k restriktivni razlagi določb o izjemnem obravnavanju prekrškov v rednem sodnem postopku.

12.Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojna Postaje prometne policije Nova Gorica.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Glej na primer drugi odstavek 24. člena ZVCP-1.

[2]Zbirka načelnih stališč in načelnih pravnih mnenj Republiškega senata za prekrške v Ljubljani št. 3/86, str. 49/22 in 51/23.

[3]Navedena ugotovitev izhaja tudi iz številnih drugih podobnih sporov o pristojnosti, iz katerih je razvidno, da sodniki načeloma oporekajo svoji stvarni pristojnosti za odločanje v takšnih zadevah.