Jedro

Nestrinjanje z opravljeno cenitvijo ne predstavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov, saj je te sodnemu cenilcu mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu cenilcu za opravljeno cenitev z dne 9. 7. 2018, odmerilo nagrado in stroške v znesku 306,00 EUR, v višjem priglašenem znesku je stroškovni zahtevek sodnega cenilca zavrnilo (I. točka izreka). Hkrati je odredilo, da se nagrada in stroški sodnemu cenilcu izplačajo iz vnaprej založenega predujma na njegov transakcijski račun (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Dolžnik v isti vlogi graja tudi cenitveno poročilo in zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnosti v postopku izvršbe. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril, sodni cenilec pa je v svojem odgovoru navedel, da je priglasil stroške v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča o odmeri nagrade in stroškov sodnemu cenilcu. Relevantna vprašanja v tej zadevi so posledično: 1. ali je bila določitev sodnega cenilca upravičena oziroma potrebna; 2. ali je oprava opravil, ki jih je sodni cenilec navedel v stroškovniku upravičena; 3. ali je v stroškovniku navedena opravila dejansko opravil in 4. ali mu je sodišče za opravljeno delo odmerilo nagrado, kot jo določa materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 17. 4. 2015, dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, zato je v nadaljevanju postopka izvršbe utemeljeno, s sklepom z dne 25. 5. 2018, M. T. postavilo za cenilca gradbene stroke in mu določilo nalogo, da oceni tržno vrednost dolžnikove nepremičnine na dan cenitve. Cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca je namreč obligatorno procesno dejanje v postopku nepremičninske izvršbe (drugi odstavek 178. člena ZIZ), sodni cenilci pa imajo v skladu z 249. členom ZPP v povezavi s 15. člen ZIZ, pravico do plačila za opravljeno cenitveno delo in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi s cenitvenim delom. Plačilo in povrnitev stroškov v zvezi s cenitvenim delom, je v času odločanja sodišča prve stopnje (27. 9. 2018), podrobneje urejal Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik). Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče kot materialno podlago moralo uporabiti cenik, določen v statutu Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko (SICGRAS). Dotični akt se namreč ne uporablja v primerih, kadar sodni cenilec opravlja cenitev v sodnem postopku. Plačilo, skladno z navedenim pravilnikom, ni odvisno od vrednosti nepremičnine kot neutemeljeno navaja pritožba, saj Pravilnik podrobno predpisuje za katera opravila sodnemu cenilcu pripada plačilo in do povrnitve katerih stroškov je upravičen, prav tako pa je predpisana tudi višina plačila, upoštevajoč pri tem obseg opravljenega dela.1

7. Ker dolžnik konkretno – razen s splošnim očitkom, da je odmera nagrade in stroškov sodnemu cenilcu neutemeljena tako po višini, kot po temelju – pritožbeno ne zatrjuje, da sodni cenilec posameznih opravil ni opravil in da mu posamezni stroški pri opravljenem delu niso nastali, ter prav tako ne izpodbija posameznih postavk iz stroškovnika sodnega cenilca, je sodišče druge stopnje sklep in v njem odmerjeno nagrado ter stroške, preizkusilo po uradni dolžnosti. Preizkus pravilne uporabe materialnega prava je pokazal, da je sodišče sodnemu cenilcu nagrado in stroške odmerilo pravilno. Skladno s 1. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika, mu je za zbiranje in proučevanje (manj obsežne) dokumentacije, ki obsega do 100 strani, priznalo znesek 46,00 EUR. Pravilno, v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika, je sodišče prve stopnje za opravljen (manj zahteven) ogled do 1 ure, sodnemu cenilcu priznalo znesek 46,00 EUR, v višje priglašenem znesku do 92,00 EUR, pa je priglašeno nagrado zavrnilo. Enako je sodišče prve stopnje, v skladu s 1. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika, pravilno odmerilo nagrado za izdelavo cenitve v znesku 184,00 EUR in jo v višjem znesku do 276,00 EUR zavrnilo. Nazadnje je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo tudi stroške sodnega cenilca v znesku 30,00 EUR. Sicer je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da gre v konkretnem primeru zgolj za materialne stroške, vendar pa je ob upoštevanju specificiranega stroškovnika sodnega cenilca jasno, da so pod to zajeti vsi stroški po 40. členu Pravilnika in ne samo materialni stroški v skladu z njegovim 45. členom. Pritožbeni očitek o previsoko priznanem plačilu sodnemu cenilcu je zato neutemeljen.

8. Bistvo pritožnikove pritožbe je nestrinjanje z opravljeno cenitvijo, kar pa ne prestavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov, saj je te sodnemu cenilcu mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev.2 Za to pa v konkretnem primeru ne gre. Skladno z odrejeno nalogo, je sodni cenilec opravil ogled, v podani cenitvi pa tudi opisal izvedene aktivnosti, navedel in analiziral zbrane podatke, kot tudi upošteval predpise in pojasnil metode za ocenjevanje tržne vrednosti. Dolžnik sicer v pritožbi pravilno (smiselno) izpostavlja, da se sodišče prve stopnje do cenitvenega poročila še ni opredelilo, za kar bo sodišče prve stopnje moralo, v skladu s prvim odstavkom 179. člena ZIZ, čim prej izdati sklep o določitvi vrednosti nepremičnine. Vse okoliščine glede pravilnosti cenitvenega poročila in morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja, bodo zato pomembne v morebitni pritožbi zoper takšen sklep, prav tako pa bo moralo sodišče prve stopnje odločati tudi o dolžnikovi zahtevi za odpravo nepravilnosti v postopku izvršbe (52. člen ZIZ).3

9. Glede na zgoraj navedeno, ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

10. Ker pritožbeno sodišče niti ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, saj jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gre za objektivno merilo. 2 Primerjaj Sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št.: I Ip 516/2020 z dne 7. 9. 2020. 3 Po 52. členu ZIZ je za odločanje o predlogu oziroma zahtevi za odpravo nepravilnosti v postopku izvršbe pristojno sodišče prve stopnje.