Jedro

V primeru ločitve zapuščine je predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje.

Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, ne zadošča za zaključek, da nadaljevanje izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, temu pa je upnik s predložitvijo sklepa o dedovanju zadostil.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim predmetom – rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin parc. št. 1, k. o. X in 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi 1, k. o. Y, ter v II. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu I. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 24. 1. 2013 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin, in sicer parc. št. 1, parc. št. 2 in parc. št. 3, vse k. o. W, parc. št. 1, k. o. X in 2/3- posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi 1 k. o. Y (I. točka izreka), ter sklenilo, da upnik sam nosi stroške predloga za nadaljevanje izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga upnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev in nadaljevanje izvršbe zoper vse predlagane nepremičnine dolžnic. Meni, da pri odločitvi niso bili upoštevani veljavni predpisi, saj se lahko skladno z drugim odstavkom 143. člena Zakona o dedovanju upniki poplačajo iz celotnega zapuščinskega premoženja in ne samo iz ločenega premoženja, dolžnici pa sta navedene nepremičnine podedovali.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine dolžnic odločalo drugič ter v skladu z napotki višjega sodišča v sklepu II Ip 3381/2014 z dne 29. 10. 2014 presojalo, iz katerega premoženja se lahko upnik poplača in obstoj pasivne legitimacije dolžnic za poplačilo upnikove terjatve.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki jim višje sodišče pritrjuje, je za odločitev o dopustnosti predlaganega nadaljevanja izvršbe odločilnega pomena dejstvo, da je bila izvršba prvotno dovoljena zoper A. A. (zaradi njegove smrti pa se je nato nadaljevala zoper njegovega dediča A. N., po njegovi smrti pa zoper njegovi dedinji – zdajšnji dolžnici v tem izvršilnem postopku). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je bila v zapuščinskem postopku po prvotnem dolžniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 909/2010 z dne 14. 12. 2011 zapuščina ločena od premoženja njegovega dediča – A. N., kar je upoštevalo tudi sodišče v zapuščinskem postopku po A. N. in zapuščino v obsegu, ki ustreza ločeni zapuščini po A. A., ponovno ločilo od premoženja dedinj – zdajšnjih dolžnic v tem izvršilnem postopku (sklep in sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Črnomlju D 132/2012 z dne 23. 8. 2012 – priloga A1 spisa). Iz slednjega tako med drugim izhaja, da se parc. št. 256/0-1, k. o. X, in 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi št. 1, k. o. Y, ločita od premoženja dedinj po pok. A. N. zaradi poplačila terjatev upnikov, med katere sodi tudi upnik v tem izvršilnem postopku.

7. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje predlog za nadaljevanje izvršbe v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki ne sodijo v ločeno zapuščino (parc. št. 1, parc. št. 2 in parc. št. 3, vse k. o. W, in 1/3- posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi 1 k. o. Y) pravilno zavrnilo. Skladno z drugim odstavkom 143. člena Zakona o dedovanju – ZD je v primeru ločitve zapuščine predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje. Drži, da je zapuščinsko premoženje celotna zapuščina, kot v pritožbi izpostavlja upnik, vendar pa je treba pri uporabi navedene zakonske določbe v konkretni zadevi upoštevati, da je do osnovne (prve) ločitve zapuščine prišlo že v zapuščinskem postopku po pok. A. A. in je zato pod pojmom „zapuščinsko premoženje“ v smislu drugega odstavka 143. člena ZD treba razumeti premoženje, ki sodi v zapuščino po pok. A. A. in ne zapuščinskega premoženja po A. Slednje namreč poleg premoženja, podedovanega po pok. A. A. (ki tvori ločeno zapuščino), obsega tudi siceršnje premoženje pok. A. N., le-to pa ob upoštevanju instituta ločitve zapuščine ne more služiti poplačilu upnikove terjatve. V obravnavanem primeru to pomeni, da se upnik lahko poplača zgolj iz premoženja, ki sodi v zapuščino po pok. A. A. (parc. št. 1, k. o. X, in solastninski delež do 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi št. 1, k. o. Y), ne pa tudi iz siceršnjega premoženja dolžnic, kamor med drugim sodijo tudi nepremičnine, ki sta jih dolžnici podedovali po A. N. (parc. št. 1, parc. št. 2 in parc. št. 3, vse k. o. W, in 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi št. 1, k. o. Y, ki predstavlja solastniški delež pok. A. N.). V delu, ki se nanaša na zavrnitev upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo slednjih, je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je višje sodišče v tem delu pritožbo upnika zavrnilo in I. točko izreka sklepa v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V delu, v katerem je sodišče prve stopnje predlog upnika zavrnilo tudi glede nepremičnin, ki sodita v ločeno zapuščino (parc. št. 1, k. o. X, in solastninski delež do 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi št. 1, k. o. Y – solastniški delež pok. A. A.), pa odločitvi sodišča prve stopnje ni mogoče slediti. Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano odločitev, namreč v obravnavanem primeru ne zadošča za zaključek, da nadaljevanju izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Skladno s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega (v obravnavanem primeru na pok. A. N.), predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Upnik je predlogu za nadaljevanje izvršbe priložil pravnomočen sklep o dedovanju D 132/2012 z dne 23. 8. 2012, iz katerega med drugim izhaja, da v zapuščino med drugim spadata tudi ti dve nepremičnini (II. točka izreka), da se za dedinji razglasita dolžnici v tem izvršilnem postopku (III. točka izreka), ki skladno z dednim dogovorom nepremičnine podedujeta vsaka do ½ (IV. točka izreka), dedinjama pa se prepoveduje razpolaganje z izločenim delom zapuščine do poplačila upnikov, med drugim tudi upnika v tem izvršilnem postopku (I. točka izreka sklepa o dedovanju). Pravnomočen sklep o dedovanju je listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba (lastninske) pravice (6. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1), zato je upnik z njegovo priložitvijo predlogu za nadaljevanju izvršbe ta pogoj izpolnil. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je višje sodišče pritožbi upnika v delu, ki se nanaša na nepremičnini, ki sodita v ločeno zapuščino (parc. št. 1, k. o. X, in solastninski delež do 1/3 posameznega dela stavbe št. 06 v stavbi št. 1, k. o. Y – solastniški delež pok. A. A.), ugodilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju vsega navedenega pred ponovno odločitvijo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo teh dveh nepremičnin najprej postopa po 168. členu ZIZ.

9. Posledično je višje sodišče ugodilo tudi pritožbi upnika zoper II. točko izreka sklepa, ter tudi v tem delu sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je odločitev o upnikovih stroških predloga za nadaljevanje izvršbe odvisna od odločitve o samem predlogu.