15. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jadrana Bajca, Koper, na seji 15. maja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 384., 385., 386., 387., 388. in 556. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.) ter 68. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06 in 1/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija določbe 384. do 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in 68. člen Zakona o prevzemih (ZPre-1), ki urejajo izključitev manjšinskih delničarjev, ter 556. člen ZGD-1, ki ureja izplačilo odpravnine v primeru izstopa delničarja iz družbe. Zatrjuje, da je imetnik delnic delniške družbe, ki mu na podlagi izpodbijanih določb kot malemu delničarju grozi izključitev iz delniške družbe. Meni, da mu takšna ureditev jemlje pravico do lastnine (33. člen Ustave). Zatrjuje tudi njeno neskladje s 14., 16., 23., z 69. in s 74. členom Ustave.

2.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z zbirnim izpisom stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru družbe KDD - Centralne klirinške depotne družbe na dan 31. 12. 2006, iz katerega je razvidno njegovo imetništvo delnic v delniški družbi in s priloženim dnevnim redom skupščine te delniške družbe, v kateri naj bi bil po njegovih trditvah manjšinski delničar.

3.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07) sprejelo stališče, da se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, pač pa tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni neustavnosti izpodbijane ureditve uveljavljati že v postopkih pred pristojnimi sodišči. Glede na navedeno stališče pobudnik svojega pravnega interesa ne izkazuje. Pobudnik je namreč pobudo vložil še pred izvedbo skupščine delniške družbe 21. 5. 2007, na kateri je bil sprejet sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev. Kot izhaja iz 2. točke obrazložitve tega sklepa, je pravni interes utemeljeval z navedbami ter dokazi o statusu manjšinskega delničarja v delniški družbi in grozeči izstisnitvi. Zaradi vpisa skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev v sodni register 11. 7. 2007 pobudnik sicer ni več manjšinski delničar navedene družbe.[1] Vendar pa je imel v zvezi s tem možnost, da pred pristojnimi sodišči pod pogoji, ki jih določa ZGD-1, vloži tožbe, s katerimi je lahko uveljavljal tudi trditve o domnevni neustavnosti izpodbijanih določb. V primeru morebitnih odprtih sodnih postopkov bo moral glede na stališče Ustavnega sodišča v sklepu št. U-I-275/07 pred vložitvijo pobude izčrpati vsa pravna sredstva zoper posamični akt. Če bo sodišče svojo odločitev oprlo na izpodbijane določbe, bo pobudnik lahko to odločitev izpodbijal z ustavno pritožbo. Do takrat pa ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bil sklep o iztisnitvi manjšinskih delničarjev navedene družbe vpisan v sodni register 11. 7. 2007 in da so bile vse delnice, katerih imetnik ni bil glavni delničar (torej tudi delnice pobudnika), prenesene na glavnega delničarja, tako da pobudnik z njimi ne razpolaga več. To dejstvo pa izhaja tudi iz dopisa KDD - Centralne klirinško depotne družbe z dne 31. 1. 2008.