Jedro

Pri beguncu iz BiH, ki je obtožen kaznivega dejanja po členu 168/III KZS - ropa v skupini, je še zaradi visoko zagrožene kazni najmanj 5 let podana bojazen, da bi na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.

Izrek

Pritožba zagovornice obd. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obd. podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki II. odst. 191. člena ZKP. Svoj sklep je prvostopno sodišče obrazložilo z ugotovitvijo, da obdolženca, zoper katerega je vložena obtožba zaradi hudega kaznivega dejanja, na Slovenijo nič ne veže in tako še vedno obstaja bojazen, da bi utegnil na prostosti pobegniti in se tako izmakniti kazenskemu postopku.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja češ, da priporni razlog begosumnosti pri obdolžencu ni podan. Predlaga, da pritožbeno sodišče pripor zoper obdolženca odpravi in mu s tem omogoči, da se brani s prostosti.

Pritožba obdolženčeve zagovornice ni utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je podana bojazen, da bi obdolženec, v kolikor bi bil spuščen na prostost, utegnil pobegniti in se tako izogniti izvedbi kazenskega postopka, ko je proti njemu vložena obtožnica za kaznivo dejanje ropa, storjenega v skupini, pravno opredeljenega po čl. 168/III KZ RS, za katerega je zagrožena kazen najmanj 5 let zapora. Pritožbena izvajanja o tem, da je obdolženec begunec iz BiH, ki živi trenutno v Sloveniji pri bratrancu in da dejansko nima kam pobegniti, so neupoštevna. Kot že zgoraj povedano, je prvostopni zaključek o bojazni, da bi utegnil obdolženec pobegniti, pravilen že glede na to, da je zoper njega vložena obtožnica za hudo kaznivo dejanje in da je v Sloveniji zgolj začasno, brez kakršnihkoli vezi in obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo, ki ji je priložena nepodpisana "pritožba obdolženca", kot neutemeljeno zavrnilo.