Jedro

Posamezni član poslovodstva se lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja - nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka - v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.

Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju St 00/2025 z dne 28. 4. 2025.

2.Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila nekdanja poslovodja stečajnega dolžnika in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3.Upraviteljica je pritožbenim navedbam nasprotovala in predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika zoper sklep, s katerim je bilo članoma nekdanjega poslovodstva stečajnega dolžnika A. A. (ki zoper sklep ni ugovarjal) in pritožnici naloženo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa na TRR račun stečajnega dolžnika solidarno in nerazdelno plačata znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 evrov, zavrnilo z nosilnimi razlogi, da pritožnica ni podala, prav tako pa ni izkazala razbremenilnih razlogov, to je, da ni mogla vplivati na nastanek okoliščin, navedenih v devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Za odločitev je kot bistveno izpostavilo vprašanje, ali pritožnica kot poslovodja ni mogla vplivati na to, da bi premoženje stečajnega dolžnika zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je pritožnica z nepojasnjenimi dvigi in transakcijami iz računa stečajnega dolžnika v času, ko je bila poslovodja, povzročila, da stečajni dolžnik ni imel več premoženja, ki bi zadoščalo vsaj za kritje stečajnega postopka. To je zaključilo na podlagi trditev stečajne upraviteljice, ki jih potrjujejo predložene listine, konkretno knjigovodska kartica za obdobje od 9. 2. 2021 do 23. 5. 2024, iz katere izhaja, da je stečajni dolžnik na dan 1. 8. 2023, to je dan zadnje transakcije v času poslovodenja pritožnice, imel le še 204,08 EUR denarnih sredstev. S tem je bila ovržena njena trditev, da je družba v obdobju 31. 12. 2022 do 18. 8. 2023 imela dovolj sredstev in kapitala, da je lahko poslovala, in tudi, da je lahko redno poplačevala svoje obveznosti. Sodišče je dodatno pojasnilo, da iz predloga upnice RS izhaja, da je FURS zoper stečajnega dolžnika izdal prvi sklep o davčni izvršbi sicer šele 5. 9. 2023, to je v času, ko je pritožnici formalno že prenehala funkcija zakonite zastopnice, vendar gre pri tem sklepu za neplačane davčne obveznosti, ki so nastale 25. 7. 2023, torej v času, ko je bila poslovodja družbe pritožnica. Od takrat nobena davčna obveznost ni bila več poravnana. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da ne držijo trditve pritožnice, da dolg ni nastal v obdobju, ko je še opravljala funkcijo zakonite zastopnice. V času zadnjega poslovodje ni bilo spornih transakcij, je pa bil račun od 6. 9. 2023 dalje blokiran in nato zaprt. Na dan prve transakcije po imenovanju novega direktorja (31. 8. 2023) je imela družba le še 187,08 EUR denarnih sredstev, za takšno stanje pa je po zaključku sodišča prve stopnje nedvomno odgovorna pritožnica.

6.Pritožnica odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz razlogov, da je pri izdaji sklepa sodelovala sodnica, ki bi morala biti po zakonu izločena, navaja, da s predlogom upraviteljice za izdajo sklepa ni bila seznanjena, ker le-ta ni bil objavljen, izpodbijani sklep je preuranjen, dejansko stanje pa nepravilno ugotovljeno. Sodišču prve stopnje očita, da je izpoved pritožnice povsem prezrlo in se do nje ni opredelilo, odločitev pa oprlo le na dejstvo, da dokumentacije ni.

7.Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Pritožnica navaja, da je sodnica B. B. na naroku 3. 9. 2025 za obravnavo ugovora zoper sklep z dne 28. 4. 2025 navedla, da pozna pritožnico in da nekih posebnih stikov ni bilo. Stranki sta, upoštevaje pojasnilo sodnice, izjavili, da na to nimata pripomb in da ne gre za oviro za opravo naroka. Po naroku pa naj bi pritožnica ugotovila, da pojasnila sodnice ne držijo, saj je bila slednja večkrat doma na obisku pri mami pritožnice, s katero sta kasneje iz pritožnici neznanih razlogov prekinili stike. Po prepričanju pritožnice je imela sodnica bistveno bolj tesne stike, kot je to pojasnila na naroku, zato naj bi bile pri njej podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti, njeno vodenje postopka pa je bilo po oceni pritožnice izrazito pristransko in nezakonito. Zato naj bi bili podani pogoji za izločitev sodnice v skladu s 6. točko 70. člena ZPP in dodelitev zadeve v reševanje drugemu sodniku.

8.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem ni jasno, zakaj pritožnica pristranskost očita sodnici C. C. (in zahteva njeno izločitev), ki v tem postopku nima nobene funkcije (postopek je vodila sodnica B. B.). Prav tako ni jasno, katerih procesnih jamstev sodnica, ki je vodila postopek, naj ne bi uresničevala, saj pritožnica teh pavšalnih pritožbenih očitkov z ničemer ni konkretizirala. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodnica B. B. na naroku 3. 9. 2025 pojasnila, da pozna bivšo zakonito zastopnico, in opisala okoliščine njunega poznanstva, stranki pa sta izrecno izjavili, da na to nimata pripomb in da ni ovir za opravo naroka. Kakšno zvezo s sodnici očitano pristranskostjo in nezakonitim vodenjem postopka naj bi imelo dejstvo, da naj bi bila sodnica domnevno večkrat na obisku pri mami pritožnice, iz pritožbe ni mogoče ugotoviti, saj pritožnica o tem ni podala nobenih navedb. Prav tako iz pritožbe ni mogoče razbrati, kdaj „po naroku“ je pritožnica izvedela za to okoliščino. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnica pravočasno, to je takoj po tem, ko je za to izvedela (prim. drugi odstavek 72. člena ZFPPIPP v zvezi s 121. členom ZPP) zahtevala izločitev sodnice, pritožnica pa se na pravočasno predlagano izločitev tudi sicer ne sklicuje.

9.Na podlagi navedenih razlogov višje sodišče ugotavlja, da pritožnica, ki trdi, da je po naroku 3. 9. 2025, na katerem je sodnica pojasnila okoliščine poznanstva s pritožnico, ugotovila, da pojasnila sodnice ne držijo, izločitve vse do izdaje (zanjo neugodnega) izpodbijanega sklepa ni predlagala, iz zgoraj navedenih razlogov pa njeni očitki v zvezi s tem niso z ničemer izkazani. Očitana absolutno bistvena kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

10.Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jo pritožnica vidi v tem, da predlog upraviteljice za izdajo izpodbijanega sklepa ni bil objavljen na spletnih straneh AJPES, zaradi česar pritožnica z njim naj ne bi bila seznanjena.

11.Postopek, predviden v devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP, ni predlagalni postopek. Sodišče v primeru, ko na podlagi podatkov v spisu ugotovi, da stečajna masa ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, izda sklep iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Da stečajne mase ni, izhaja iz podatkov v spisu. To je izrecno navedeno tudi v otvoritvenem poročilu upraviteljice, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh AJPES 25. 7. 2025, tako da se je pritožnica z njim lahko seznanila. V predlogu za izdajo izpodbijanega sklepa upraviteljica ni navedla nič takšnega, kar ne bi izhajalo iz podatkov v spisu in otvoritvenega poročila, tudi sicer pa ne drži, da pritožnica s predlogom ni bila seznanjena. Predlog upraviteljice je bil 27. 5. 2025 vročen pooblaščencu pritožnice (Odvetniški pisarni D. & partnerji, d.o.o.), kar izhaja iz v spis priložene vročilnice.

12.Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (je torej kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se bo član poslovodstva razbremenil odgovornosti za to obveznost, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni.

13.Posamezni član poslovodstva se v skladu z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP torej lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja – nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka – v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati. Trditi in dokazati mora, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidn

a, ali da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

14.Sodišče prve stopnje je presodilo, da v ugovoru navedeni argumenti pritožnice ne zadoščajo za razbremenitev odgovornosti, čemur višje sodišče pritrjuje. Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnica ne v ugovoru ne v pritožbi ni zatrjevala, da bi vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ne bi mogla zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pritožnica ni ponudila nobenega dokaza za trditve, da stečajni dolžnik v času, ko je opravljala funkcijo zakonite zastopnice, ni bil insolventen. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati. Kot primeren dokaz za dokazovanje takšne trditve bi se šteli listinski dokazi, iz katerih bi izhajalo, kdaj je družba postala insolventna (trajneje nelikvidna ali dolgoročno plačilno nesposobna). Prav tako ni navajala, da bi se finančni položaj poslabšal nenadno: nasprotno, tudi v pritožbi (zgolj) trdi, da družba ni bila insolventna, in ponavlja navedbe iz ugovora, ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pritožnica v postopku na prvi stopnji na nobeno od postavljenih vprašanj ni znala konkretno odgovoriti oziroma se ni spomnila nobenih dejstev, vsa dokumentacija se je po njenih zatrjevanjih izgubila, ni se spomnila, kateremu od računovodskih servisov naj bi predala dokumentacijo, ni vedela povedati niti tega, približno koliko poslovnih partnerjev je družba imela. Upoštevajoč navedeno je nerazumljivo pritožbeno izvajanje, ki sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do pritožničine izpovedi, višje sodišče pa kot pravilne potrjuje zaključke sodišča prve stopnje, da je pritožnica z nepojasnjenimi dvigi in transakcijami z računa stečajnega dolžnika v času, ko je bila poslovodja, povzročila, da stečajni dolžnik ni več imel premoženja, ki bi zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

15.Prav tako je neutemeljeno pritožbeno ponavljanje, da so sredstva družbe na dan 31. 12. 2022 znašala 36.234,46 EUR, posledično pa naj bi družba imela dovolj sredstev in kapitala, da je lahko poslovala in tudi redno plačevala svoje obveznosti. Zadnji oddani računovodski izkazi za leto 2022 (po tem letu družba ni oddajala bilanc in davčnih obračunov) izkazujejo, da so sredstva na aktivni strani znašala 36.234,46 EUR in so se nanašala na kratkoročne poslovne terjatve ter denarna sredstva v višini 217,62 EUR. V stečajnem postopku izpis odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev ni bil prejet, tako da ni bilo mogoče preveriti, kdo jih dolguje in ali so izterljive. Pritožnica, zaslišana v dokaznem postopku, se ni spomnila, zakaj so ji bila opravljena izplačila v času od 28. 2. 2023 do 38. 6. 2023 v višini 12.500,00 EUR, prav tako ne, za kakšne storitve so bili izplačani zneski E. E. in A. A. Kot pa izhaja iz prometa na transakcijskem računu dolžnika, je bilo zgolj v letu 2023 za več kot 100.000,00 EUR nepojasnjenih dvigov oziroma plačil, zaradi česar se poraja utemeljen dvom v resničnost prikazanega stanja, pritožbenim navedbam, da je imela družba dovolj sredstev in kapitala, pa ni mogoče pritrditi.

16.Pritožba obširno citira določila Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar teh določil ne konkretizira oziroma ne aplicira na konkretni postopek, zato se višje sodišče do teh (zgolj teoretičnih) pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo.

17.Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

18.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.

-------------------------------

1Prim. VSL sklepa Cst 249/2024 in Cst 52/2025.

N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex; VSL sklepi Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024, Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025, Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025.

3Prim. VSL sklep Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 233, 233/9, 233/10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.