Jedro

Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita glede odločitve o izstavitvi zemljiškoknjižne listine za parc. št. 536/2 k.o. ... in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 10. 11. 2005 od sodišča zahtevala, naj zato, ker toženca nista izpolnjevala svojih obveznosti iz sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, to pogodbo razveže, in tožencema naloži izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko tožnica pri nepremičninah parc. št. 465/1, 466/1, 466/2, 490/1, 490/2, 498/2, 498/3, 498/4, 498/6, 498/7, 499, 525/3, 536/2, 538, 539/1, 536/1, 536/3, 536/4, 539/3 in 539/2 vse k.o. ..., vpisala kot izključna lastnica. Sodišče prve stopnje je njenemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper takšno odločitev sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 166/2012 revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.

3. Na podlagi tega sklepa sta toženca vložila revizijo. V reviziji navajata, da je pomembno pravno vprašanje, ali se lahko tudi v sporu zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju uporabi pravilo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču, kadar preživljavec s pristankom preživljanca sezida zgradbo na zemljišču, ki je last preživljanca. Ali torej v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju pridobi lastninsko pravico na zemljišču, na katerem je zgradba zgrajena in vzdrževancu pripada zgolj obligacijsko pravni in ne stvarno pravni zahtevek proti vzdrževalcu (VSH Rev 335/70 z dne 26. 1. 1971). Toženca se sklicujeta na 24. člen tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) v povezavi z 266. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Izpodbijata pa tudi odločitev o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav v tem delu revizija ni bila dopuščena. Vztrajata pri stališču, da bi morali obe sodišči opraviti presojo po tretjem odstavku 115. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in odločiti, da je glede na okoliščine primera pravičnejša naložitev prisilne izpolnitve bremen in da je tožnica z odklanjanjem pomoči s strani tretjih sama preprečila izpolnitev obveznosti. Predlagata, naj Vrhovno sodišče njuni reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da njuni pritožbi ugodi in ugotovi, da sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine napačno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine ter zahtevek tožnice v celoti zavrne ter ji naloži v plačilo vse stroške pravdnega, pritožbenega in revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da bo odgovorilo le na tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na pravno vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena.

6. Toženca sta že v odgovoru na tožbo navedla, da se je vrednost nepremičnine v času od izročitve pa do danes spremenila, da je tožena stranka v nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vlagala svoja sredstva in je na zemljišču zgradila novo stanovanjsko hišo. Nato sta na poravnalnem naroku vložila prvo pripravljalno vlogo, v kateri sta navedla, da sta na parc. št. 536/2 k.o. ... leta 1982 zgradila novo hišo s kreditom, za katerega je dal polog oče v znesku 10.000 DEM, polog pa je bil očetu vrnjen, potem ko je toženec kredit v znesku 30.000 DEM odplačal. Navedla sta, da na tej parceli stoji stara hiša, nova hiša in gospodarsko poslopje, okrog te parcele pa so še druge parcele, ki s parc. št. 536/2 tvorijo zaokroženo celoto. Navedla sta, kaj vse sta zgradila in prenovila, predlagala dokaze za potrditev teh dejstev in postavitev izvedenca gradbene stroke (list. št. 53).

7. Toženca sta nato v pritožbi opozorila, da bi sodišče prve stopnje moralo obravnavati njun ugovor, da sta z gradnjo nove hiše na nepremičnini, katere vrnitev zahteva tožnica, pridobila lastninsko pravico in je zato zahtevek tožnice za vrnitev te nepremičnine neutemeljen. Sodišče druge stopnje je odgovorilo, da trditve o gradnji ne morejo vplivati na presojo o obstoju okoliščin iz 120. člena ZD kot podlage za razvezo pogodbe in je zato tudi brezpredmetno pritožbeno sklicevanje, da se tudi v sporu zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko uporabi pravno pravilo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. 8. Toženca utemeljeno opozarjata, da je stališče sodišča druge stopnje materialnopravno zmotno. Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen(1).

9. Glede na trditve tožencev, da je bila nova hiša zgrajena v času veljavnosti ZTLR, je za presojo treba uporabiti ZTLR. Pravne učinke gradnje na tujem zemljišču je treba v primerih, ko graditelj ni dobroveren (ko ne gre torej za primere iz 24. in 26. člena ZTLR), presojati po 25. členu ZTLR. Pri tem ni ovira okoliščina, da je lastnik zemljišča za gradnjo vedel in se ji ni takoj uprl. To okoliščino sodišče upošteva v okviru presoje upravičenosti lastnika zemljišča do porušenja zgrajenega gradbenega objekta (drugi odstavek 25. člena ZTLR)(2). Kadar lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravica na objektu, pač pa ima pravico zahtevati plačilo predmetne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in ki je potrebno za njeno redno rabo(3).

10. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugovorom tožencev o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo na tujem ni ugotavljalo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) reviziji delno ugodilo. Sodbi sodišč druge in prve stopnje je razveljavilo le glede odločitve o vrnitvi nepremičnine parc. št. 563/2 k.o. ..., saj sta toženca trdila, da sta gradila le na tej nepremičnini, in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je revizijo zavrnilo.

11. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Toženca pravilno opozarjata, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da se tudi v sporu zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko uporabi pravno pravilo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. Zato, kadar preživljalec, s pristankom preživljanca, sezida zgradbo na zemljišču, ki je last preživljanca, pridobi v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju tudi lastninsko pravico na zemljišču, na katerem je zgradba zgrajena, vzdrževancu pa pripada obveznostno-pravni in ne stvarnopravni zahtevek proti vzdrževalcu. (VSH Rev 335/70 z dne 26.1.1971). Glej tudi odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 461/1995. Op. št. (2): Pravno mnenje, Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. 2/87, str. 19 in 20. Op. št. (3): K. Iglič Stroligo, Načelo superficies solo cedit v sodni praksi, Pravosodni bilten, str. 73, glej tudi odločbo VS RS II Ips 118/2014.