27. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenke Podbelšek Bračič iz Kamnika na seji 27. septembra 2007

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 21., 73., 75., 96., 98., 103., 114., 118., 121. in 151. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 131., 154. in 155. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija 21., 73., 75., 96., 98., 103., 114., 118., 121., 131., 151., 154. in 155. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Predlaga tudi oceno ustavnosti in zakonitosti obrazcev Geodetske uprave za popis nepremičnin po ZEN. Meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 14., 15., 33., 34., 35., 36. in z 38. členom Ustave. Pojasnjuje, da nekaterih podatkov, ki so zajeti v popisnih obrazcih, nima in jih tudi ne more pridobiti. Ker ZEN ne dopušča odgovora "ne vem", pobudnica zatrjuje, da ne more zagotoviti pravilnih podatkov in jo zaradi tega lahko doleti kazen. Pobudnici se zdi sporno bodoče vrednotenje nepremičnin, saj bo to po njenem mnenju pomenilo državno urejanje cen, poleg tega pa tudi dvojno obdavčitev. Pobudnica nasprotuje večnamenskosti registra nepremičnin. Namen zbiranja podatkov po njenem mnenju ni natančno opredeljen. Šesti odstavek 103. člena ZEN, ki določa, da se bodo podatki o nepremičninah uporabili samo za namen vzpostavitve in vodenja registra, je po mnenju pobudnice v neskladju s 96. členom ZEN, ki govori o registru nepremičnin kot večnamenski zbirki podatkov. Pobudnica zatrjuje, da je glede na namen, opredeljen v zakonu, vprašalnik preveč obsežen. Opozarja tudi na to, da popis nepremičnin poteka v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da se dejansko stanje nepremičnine lahko precej razlikuje glede na to, ali je popisovalec prišel na začetku popisa ali proti koncu popisa, to pa se bo odražalo v različnem vrednotenju in obdavčitvi. Ker pridobljenih podatkov ni mogoče preveriti po stanju zajema podatkov, pobudnica meni, da je inšpekcijski nadzor brezpredmeten, saj se od trenutka popisa do morebitnega inšpekcijskega obiska stanje nepremičnine lahko zelo spremeni. Pobudnica nasprotuje tudi 98. členu ZEN, saj naj v njem ne bi bilo opredeljeno, kdo je uporabnik. Nadalje izpodbija 131. člen ZEN, ki določa inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona. Po njenih navedbah ima Geodetska uprava le enega inšpektorja, kar naj bi pomenilo dejansko neenakost, saj ne bo nikogar, ki bi nadzoroval tega edinega inšpektorja. Pobudnica nasprotuje tudi temu, da ZEN dopušča zbiranje podatkov tako od lastnika kot tudi od najemnika in uporabnika nepremičnine. Pobudnica je prepričana, da samo lastnik lahko daje podatke o svoji lastnini. Zato naj bi izpodbijana ureditev vodila do nepotrebnih upravnih in sodnih sporov, kar je po mnenju pobudnice v neskladju s 15. členom Ustave. Pobudnica navaja, da je v njeni stanovanjski hiši uporabnica "uzurpirala" prostore za svojo poslovno dejavnost in da sta v sporu. Pobudnica nasprotuje tudi 114. členu ZEN, ki dopušča javen dostop do podatkov o lastniku. Ta določba naj bi bila v neskladju s 33., 34. in 35. členom Ustave. Člen 121 ZEN, ki lastnikom oziroma uporabnikom stavb in delov stavb nalaga dolžnost dopustiti dostop, pa po mnenju pobudnice krši pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Pobudnici se zdi pomanjkljiv tudi 154. člen ZEN, saj ne določa, kateri od solastnikov je dolžan zagotoviti potrebne podatke (ali je to večinski lastnik, prvi vpisani lastnik itd.).

B. – I.

Ustavnost nekaterih določb ZEN, ki jih izpodbija pobudnica, je Ustavno sodišče že presodilo. Z odločbo št. U-I-464/06 z dne 5. 7. 2007 (Uradni list RS, št. 65/07) je odločilo, da sta prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN v neskladju z Ustavo, kolikor določata javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Ob presoji prvega odstavka 96. člena ZEN je Ustavno sodišče ugotovilo, da je zakonodajalec pri opredeljevanju namena zakona zadostil zahtevam, ki izhajajo iz 38. člena Ustave. Ustavno sodišče je pojasnilo, da z ustavnopravnega vidika ni sporno, če so naknadno določeni nameni uporabe zbranih podatkov takšni, da ne nasprotujejo prvotno določenemu namenu njihovega zbiranja. Iz 38. člena Ustave tudi ne izhaja zahteva, da bi morali biti vsi nameni uporabe podatkov, ki bodo zbrani v registru nepremičnin, določeni v enem samem zakonu. Zato z vidika te ustavne določbe ni sporno, da se bodo podatki, zbrani v registru nepremičnin, uporabili kot podlaga za vrednotenje nepremičnin po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 – ZMVN). V obrazložitvi navedene odločbe so torej zajeti tudi odgovori na očitke pobudnice, ki se nanašajo na opredelitev namena zakona in javen dostop do podatkov o lastniku nepremičnine. V zvezi z očitkom pobudnice, da je šesti odstavek 103. člena ZEN, po katerem se bodo zbrani podatki o nepremičninah uporabili samo za namen vzpostavitve in vodenja registra, v neskladju s 96. členom ZEN, ki govori o registru nepremičnin kot večnamenski zbirki podatkov, je treba pojasniti, da Ustavno sodišče glede na 160. člen Ustave ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonskih določb. Medsebojno skladnost zakonov bi lahko presojalo le, če bi zaradi tega nastala taka notranja nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države (2. člen Ustave). Za kaj takega v obravnavanem primeru očitno ne gre.

Pobudnica predlaga tudi presojo ustavnosti in zakonitosti obrazcev Geodetske uprave za popis nepremičnin po ZEN. Glede na to, da ti obrazci pomenijo zgolj neposredno konkretizacijo petega odstavka 103. člena ZEN, ki podrobno opredeljuje vsebino vprašalnika, obrazci sami po sebi ne morejo biti predmet izpodbijanja s pobudo. Zato je Ustavno sodišče očitke pobudnice, ki se nanašajo na vsebino obrazcev, upoštevalo v okviru presoje petega odstavka 103. člena ZEN. Pobudnica nasprotuje zbiranju nekaterih podatkov, ki jih vsebuje vprašalnik, saj se ji zdijo nepotrebni in preveč obsežni. Ustavnost petega in šestega odstavka 103. člena ZEN je Ustavno sodišče ocenilo že v odločbi št. U-I-464/06. Pojasnilo je, da večina podatkov, ki se zbirajo s popisom nepremičnin in bodo evidentirani v registru nepremičnin, ne sodi v kategorijo osebnih podatkov, temveč gre za podatke o nepremičninah, ki ne uživajo varstva v okviru 38. člena Ustave. Podatki o nepremičninah sami po sebi ne posegajo v informacijsko zasebnost, drugače pa je, kadar so združeni z določeno ali določljivo osebo. Ustavno sodišče je ocenilo, da je mogoče v registru nepremičnin med osebne podatke šteti podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine; to so podatki iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 98. člena ZEN. Kot je ugotovilo Ustavno sodišče, očitek o prekomernem zbiranju osebnih podatkov ne drži. Kar zadeva očitek o prekomernosti zbiranja drugih podatkov, ki so določeni v petem odstavku 103. člena ZEN (tj. podatkov o nepremičninah), pa je Ustavno sodišče že v navedeni odločbi pojasnilo, da se ne more spuščati v vprašanje primernosti in potrebnosti njihovega zbiranja. Glede na to je Ustavno sodišče v navedeni odločbi ocenilo, da prvi in drugi odstavek 98. člena ter peti in šesti odstavek 103. člena ZEN niso v neskladju z Ustavo.

Pobudnici se zdi sporno bodoče vrednotenje nepremičnin, ki naj bi ga država izvedla na podlagi podatkov, zbranih s popisom nepremičnin, saj bo to po njenem mnenju pomenilo državno urejanje cen, poleg tega pa tudi dvojno obdavčitev. Ker ta vidik ni predmet izpodbijane ureditve, temveč je urejen v drugem zakonu, s temi trditvami ni mogoče utemeljiti pobude za oceno ustavnosti izpodbijanih določb.

Ne drži očitek pobudnice, da ZEN ni opredelil pojma uporabnika nepremičnine. V skladu s četrtim odstavkom 99. člena ZEN se kot podatek o uporabniku nepremičnine v registru nepremičnin evidentirajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo na nepremičnini prijavljeno prebivališče oziroma sedež podjetja. Navedbe pobudnice, da je v njeni stanovanjski hiši uporabnica "uzurpirala" prostore za svojo poslovno dejavnost in da sta v sporu, so lahko le predmet konkretnega sodnega postopka, ne pa predmet ustavnosodne presoje predpisa.

Pobudnica izpodbija tudi 118. člen ZEN, ki določa, da je treba na vseh izpisih, izrisih oziroma dokumentih, ki vsebujejo izdane podatke, navesti čas, na katerega se podatki nanašajo, oziroma datum stanja zbirke podatkov. Po mnenju pobudnice ZEN ne zagotavlja dejanske enakosti, saj popis nepremičnin poteka v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da se dejansko stanje nepremičnine lahko precej razlikuje glede na to, ali je popisovalec prišel na začetku izvajanja popisa ali proti koncu popisa. Vendar je ta očitek neutemeljen. Navedena zakonska določba je namenjena prav temu, da se upošteva čas, na katerega se podatki nanašajo, oziroma datum stanja zbirke podatkov. Poleg tega ZEN omogoča spremembo zbranih podatkov o nepremičninah v registru nepremičnin, ki jo lahko predlagajo lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine ali upravnik stavbe (osmi odstavek 103. člena ZEN). Glede na to tudi ne drži očitek pobudnice, da ZEN ne predvideva ažuriranja zbranih podatkov v registru nepremičnin.

Po zatrjevanju pobudnice določbe ZEN, ki dopuščajo zbiranje podatkov tako od lastnika kot tudi od najemnika in uporabnika nepremičnine, posegajo v ustavno varovano lastninsko pravico (33. člen Ustave). Pobudnica meni, da lahko samo lastnik daje podatke o svoji lastnini. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je temeljni namen popisa nepremičnin pridobitev podatkov o dejanskem stanju nepremičnin in ne podatkov glede pravnega stanja oziroma lastništva nepremičnin; podatke o dejanskem stanju nepremičnine pa lahko posreduje vsakdo, ki ga zakon za to pooblašča. Takšni zakonski ureditvi torej ni mogoče očitati, da bi kakorkoli posegala v temeljna upravičenja lastnika nepremičnine, varovana v 33. členu Ustave.

Pobudnica izpodbija še 21. člen ZEN, ki določa podatke o lastniku, ki se vpisujejo v zemljiški kataster, 73. člen ZEN, ki določa podatke, ki se vpisujejo v kataster stavb, 75. člen ZEN, ki določa podatke o lastniku stavbe ali dela stavbe, ter 151. člen ZEN, ki določa podatke o lastniku, ki se zajemajo z razgrnitvijo. Zatrjuje, da navedba EMŠO, ki jo predvidevajo navedene zakonske določbe, ni skladna z varovanjem osebnih podatkov. Ker gre za neobrazložen očitek, ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Tudi zatrjevanega neskladja 121. člena ZEN z Ustavo pobudnica ne more utemeljiti zgolj s pavšalno trditvijo, da ta določba posega v pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave).

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti določb ZEN, navedenih v 1. točki izreka, zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. – II.

Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

Pobudnica izpodbija 131. člen ZEN, ki ureja nadzor in prekrškovni organ. Izpodbija tudi 155. člen ZEN, ki določa, kdo so lahko popisovalci ter kakšne so njihove naloge in pristojnosti v postopku popisa nepremičnin. Prav tako se ji zdi pomanjkljiv 154. člen ZEN, saj ne določa, kateri od solastnikov je dolžan zagotoviti podatke v razgrnitvi (ali je to večinski lastnik, prvi vpisani lastnik itd.). Glede na to, da pobudnica ne pojasni, kako bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njen pravni položaj, zgolj načelno nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa za utemeljevanje pravnega interesa ne zadostuje, pobudnica ni izkazala pravnega interesa za izpodbijanje navedenih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj