Jedro

Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju sodišča v Trstu.

2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje in vztraja pri svojih ugovornih navedbah, da so izpolnjeni pogoji za vpis. Evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in ne nadomešča nacionalnih dokumentov, ki se za potrebe dedovanja uporabljajo v državah članicah. Priloženi sklep tudi vsebuje podatke o predmetu zapuščine, zato je tovrstno odločbo enačiti s sklepom o dedovanju, ki ga izdajajo slovenska sodišča. Za vpis zatp zadošča overjeni prevod italijanskega sklepa. Na enak način je pooblaščenec predlagatelja že uspel v večjem številu zadev, zato se je predlagatelj upravičeno zanesel, da bo predlogu ugodeno tudi v tem primeru. Navsezadnje je s prevodom že imel dokajšnje stroške, poleg tega je treba upoštevati, da gre za specifično zadevo, saj je premet dedovanja 122 parcel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlagatelju pravilno pojasnilo, da vpisa ni mogoče izvesti, ker sklep italijanskega sodišča ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju). Zakon o dedovanju ( v nadaljevanju ZD) določa, da je za razglasitev izvršljivosti pristojno okrožno sodišče, ki je krajevno pristojno po 45. členu Uredbe o dedovanju (v predmetni zadevi je to Okrožno sodišče v Kopru).

5. Povedano pomeni, da listina, ki naj bi bila podlaga vpisu, ni listina, primerna za vpis in je bil predlog pravilno zavrnjen. Pritožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na sodno prakso, saj gre za zadeve, ki niso bile predmet pritožbenega preizkusa.

6. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).