Jedro

Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za delitev nepremičnin parc. št. 2351/3, 2348/13, 2348/12, 2348/10, 2351/22, 2351/7, 2351/5, 2351/4, vse k. o. ...,1 ker je ugotovilo, da iz izpiskov iz zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine last Vaške skupnosti X, niso pa bile izkazane zakonske predpostavke iz 55. člena Zakona o agrarni skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS),2 na podlagi katerih lahko člani skupnosti zahtevajo delitev solastnine.

2. Predlagatelj v pritožbi navaja, da iz zaznamb v zemljiški knjigi izhaja, da so nepremičnine last Vaške skupnosti X, vendar so te zaznambe za pravni promet brezpredmetne. ZAgrS v prvem odstavku 2. člena določa, da se vaška skupnost šteje za organizirano po določbah tega zakona le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in da je vpisana v register na podlagi določb ZAgrS. Vaška skupnost X ni vpisana v register po določbah ZAgrS, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo pri odločitvi uporabiti 55. člena ZAgrS.

3. Šesto in osmo nasprotni udeleženec v odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Agrarna skupnost po ZAgrS je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in je vpisana v register agrarnih skupnosti (2. člen ZAgrS). Udeleženci postopka ne zatrjujejo, da Vaška skupnost X ni bila vzpostavljena na podlagi ZPVAS,3 predlagatelj pa v pritožbi zatrjuje, da Vaška skupnost X ni vpisana v register agrarnih skupnosti po ZAgrS.

6. Vpis v register agrarnih skupnosti po ZPVAS je bil pogoj za vrnitev premoženja vaške skupnosti, ki ob uveljavitvi ZAgrS, ni več aktualen. ZAgrS je vzpostavil nov register, ki ni primerljiv z registrom po ZPVAS. „Ko agrarna skupnost izvede vpis v register po ZAgrS, nikakor ne govorimo o novi agrarni skupnosti, ker je to nadaljevanje stare, vzpostavljene že po ZPVAS, niti ni pravno nasledstvo. Agrarna skupnost se na ta način (z vpisom v register po ZAgrS) odloči za sistem delovanja po tem zakonu. ZAgrS predvideva, da se agrarne skupnosti prostovoljno odločijo, ali se želijo preoblikovati po ZAgrS in delovati po njegovih določbah ali ostati organizirane po ZPVAS in (ne)delovati kot do sedaj. Zaradi dveh pojavnih oblik agrarnih skupnosti je 2. člen ZAgrS ključen za uporabo oziroma neuporabo določb ZAgrS za konkretno agrarno skupnost oziroma posameznega člana. Določbe ZAgrS se uporabljajo le za agrarne skupnosti in njene član, ki so registrirani po ZAgrS.“4 Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS torej velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.

7. Nasprotni udeleženci so predlogu nasprotovali, ker je predlagatelj predlagal delitev solastnih nepremičnin, ki so last Vaške skupnosti X, kar naj bi bilo v nasprotju s statutom te skupnosti, ne pa iz razloga, ker je Vaška skupnost X registrirana na podlagi ZAgrS in zato predlagatelj, glede na njegov solastniški delež na nepremičninah, nima aktivne legitimacije, da predlaga delitev nepremičnin po 55. členu ZAgrS. Sodišče prve stopnje v sklepu ni pojasnilo, ali je Vaška skupnost X registrirana na podlagi ZAgrS, kar je tudi ost, s katero pritožba utemeljeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje mora v novem postopku ugotoviti, ali je Vaška skupnost X registrirana po ZAgrS. Če bo odgovor negativen, sodišče prve stopnje ne bo moglo presojati utemeljenosti predloga na podlagi ZAgrS, upoštevati bo moralo drugo pravno podlago (statuta Vaške skupnosti X, pravila, ki veljajo za družbo civilnega prava (societas), s tem, da bo treba upoštevati, da gre za tvorbo sui generis,5 in vse posebnosti te skupnosti itd.).

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

10. Sodišče prve stopnje ni opravilo naroka, odločitev je sprejelo na podlagi listin, s tem, da ni ugotovilo odločilnega dejstva, ali je Vaška skupnost X registrirana po ZAgrS. Pritožbeno sodišče v takem primeru ne more in tudi ne sme dopolnjevati dejanskega stanja (primerjaj s prvim odstavkom 355. člena ZPP), ker bi v nasprotnem primeru poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. S tako odločitvijo tudi ne bo kršena pravica udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP). Iz teh razlogov se je pritožbeno sodišče odločilo, da izjemoma ob razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V nadaljevanju nepremičnine. 2 55. člen ZAgrS določa:“ (1) Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika lahko delitev solastnine pred sodiščem prve stopnje zahtevajo člani, katerih deleži na nepremičninah članov skupaj predstavljajo več kot tri četrtine. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko delitev solastnine pred sodiščem zahteva vsak član, če delež enega člana na nepremičnem premoženju presega več kot eno polovico. 3 V spisu niso predložene listine o ustanovitvi in registraciji te vaške skupnosti v register agrarnih skupnosti po ZPVAS, vendar iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pri vsaki nepremičnini zaznamba, da je nepremičnina „last Vaške skupnosti X, na podlagi delne odločbe z dne 17. 4. 2003 št. D 312-504/93 in dopolnilne odločbe z dne 12. 5. 2004 D 312-504/93 RS UE Novo mesto, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z odločbo GURS OGU Novo mesto z dne 21. 5. 2004 št. 90312-989/2003-313 IDPOS 6139.“ 4 Andrej Hafner: Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem, Uradni list, Ljubljana 2017, str. 27., 32. 33. in 86. 5 Primerjaj Andrej Hafner: Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem, Uradni list, Ljubljana 2017, str. 25.