Jedro

Ugotovljeni prihod toženca na skupno zemljišče, sprehod okoli hiše in enourno zadrževanje na zemljišču ter snemanje in fotografiranje hiše, kar je presenetilo in vznemirilo drugo tožnico, a ni povzročilo nobenih objektivnih sprememb na stvari, izgube posesti, spremenjenega načina izvrševanja posesti tožnikov in ni otežilo izvajanja posesti, ne predstavlja takšnega dejanja, zaradi katerega je dopustno sodno varstvo posesti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 22. 5. 2023 se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba zoper sklep z dne 15. 3. 2023 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožniki so 14. 3. 2022 zahtevali sodno varstvo pred motenjem posesti z dne 16. 2. 2022 na nepremičnini parc. št. 65/9 k. o. X.1 Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 3. 2023 je sodišče prve stopnje zavrnilo prepovedni tožbeni zahtevek, s katerim bi se tožencu prepovedalo vsako poseganje v posest tožnikov, kakršnega je 16. 2. 2022 izvrševal na nepremičnini, ki se nahaja na parceli št. 65/9, na naslovu A., zlasti vstopati na omenjeno nepremičnino, se tam zadrževati ter izvajati razne aktivnosti, predvsem snemanje in slikanje parcele (točka I/1 izreka), in zahtevek za povračilo pravdnih stroškov (točka I/2 izreka).

2. Tožniki so na naroku 17. 8. 2022 tožbo spremenili2 v točki I/1 tako, da so zahtevali, naj se tožencu prepove vsako poseganje v posest tožnikov, ki jo izvršujejo na parceli št. 65/9, zlasti stopati nanjo, se tam zadrževati in izvajati razne aktivnosti, predvsem snemanje in slikanje nepremičnine in stvari na nepremičnini ter da se mu prepoveduje preprečevanje oprave vzdrževalnih del na navedeni nepremičnini. Sodišče je odločilo, da se sprememba tožbe z dne 17. 8. 2022 ne dovoli, temveč da se v spremenjenem obsegu zavrže kot prepozna (točka II izreka).

3. O stroških je odločilo v točki III izreka tako, da so tožeče stranke nerazdelno dolžne tožencu povrniti pravdne stroške v odmerjenem znesku 1.541,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. S sklepom P 28/2022 - 22 z dne 22. 5. 2023 je kot prepozni zavrnilo pritožbi druge in tretje tožnice zoper sklep o motenju posesti z dne 15. 3. 2023. 5. Zoper sklep o glavni stvari vlaga pravočasno pritožbo prvi tožnik.

6. Druga in tretja tožnica se pritožujeta zoper sklep o zavrženju njunih pritožb zoper sklep o glavni stvari.

7. Toženec ni odgovoril na nobeno pritožbo.

8. Na pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožb obeh tožnic je odgovoril prvi tožnik.

**K sklepu P 28/2022 - 22 z dne 22. 5. 2023**

9. Pritožnici uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP.3 Sklicujeta se na 197. člen ZPP. Navajata, da so tožniki kot soposestniki enotni sosoporniki. Vse zahtevke in vloge vlagajo skupno, obravnava se vodi kot ena skupna pravda, njihovi interesi so bistveno povezani z namenom zaščite njihove posesti pred motenjem. Pravočasno vložena pritožba prvega tožnika, čigar pritožbeni rok se je iztekel 26. 4. 2023, učinkuje tudi na pritožbi pritožnic, za kateri naj bi se pritožbeni rok iztekel 13. 4. 2023 in 25. 4. 2024. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.

10. Prvi tožnik se v vlogah na redni številki 62 in 63 pridružuje navedbam pritožnic, predlaga razveljavitev sklepa. Ocenjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo postopka z nepravilnim (prepoznim) vročanjem pritožbe o glavni stvari tožencu in mu na ta način podaljšalo rok za odgovor na pritožbo.

11. Pritožbi nista utemeljeni.

12. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožencu vročena pritožba tožnikov zoper odločbo o glavni stvari (na redni št. 49) s pozivom na odgovor dne 7. 7. 2023. Vročanje nadaljnjih vlog tožnikov s prilogami tožencu ni podaljšalo roka za odgovor na pritožbo o glavni stvari. Teči je pričel z vročitvijo pritožbe in poziva za odgovor na pritožbo. Pomisleki prvega tožnika o neutemeljenem podaljševanju roka za odgovor na pritožbo so odveč.

13. Kdaj so stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, določajo pravila materialnega prava, na katera napotuje procesni predpis. Soposest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj, ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (25. člen SPZ4). Vsak od soposestnikov uživa posestno varstvo v medsebojnem razmerju in nasproti tretjim. Soposestniki so v pravdi zaradi motenja posesti zoper tretjega navadni materialni sosporniki. Vsak od njih je v pravdi samostojna stranka. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Upravičenosti in obveznosti iz iste dejanske in pravne podlage (materialno sosporništvo) pod vplivom subjektivnih okoliščin na strani posameznega soposestnika živijo samostojno življenje. Vsak od soposestnikov je kot tožnik v svojem razmerju do tretjega (toženca). Niso enotna pravdna stranka, tudi če zaradi istih interesov vložijo tožbo skupaj in skupaj vodijo pravdo. Po 196. členu ZPP štejejo sosporniki za enotno pravdno stranko, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravdnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike. V posestnem sporu zakon ne določa enotnega sosporništva na aktivni strani. Nedeljivost pravnega razmerja ne izhaja niti iz pravne narave posestnega varstva soposestnikov. Sklicevanje pritožnic na uporabo 197. člena ZPP, po katerem bi rok za vložitev pritožbe zoper sklep o glavni stvari tudi zanju tekel vse do takrat, dokler je še tekel pritožbeni rok za prvega tožnika, je torej neutemeljeno.

14. Ker sta pritožnici po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožnici niti ne izpodbijata, vložili pritožbi po izteku njunih pritožbenih rokov, sta bili obe prepozni. Izpodbijana odločba o zavrženju pritožb je pravilna (prvi odstavek 342. člena ZPP). Pritožbi je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

**K sklepu o motenju posesti**

15. Pritožba izpodbija sklep o glavni stvari v celoti. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Smiselno predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom zaradi pristranskega in samovoljnega odločanja razpravljujoče sodnice.

Sprejeta odločitev je po pritožbenem mnenju albitrarna, obremenjena s kršitvami ustavnih pravic tožnikov (do enakega varstva pravic - 22. člen Ustave RS, pravice do zasebnosti - 35. člen Ustave RS in pravice do nedotakljivosti stanovanja oziroma domovanja - 36. člen Ustave RS), z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, z bistvenimi kršitvami sedmega, osmega, 184. člena in 318. člena ZPP ter dejansko in pravno zmotna.

Zmotna je presoja, da ni bilo pogojev za izdajo zamudnega sklepa; da je bila podana objektivna sprememba tožbe; o poteku roka za subjektivno spremembo tožbe. Nepravilno je bilo zavrnjeno zaslišanje dveh predlaganih prič. Ugotovitev, da je toženec imel pravico hoditi po posesti in vstopati v hišo, posega v ustavne pravice tožnikov do zasebnosti in doma. Napačno je stališče sodišča glede posesti dedičev. Sodišče se ni opredelilo do tožbenih navedb o protipravnem ravnanju toženca, ki je hotel prepovedati deloma tuj posel. Zmotna je presoja, da enourno zadrževanje na sporni parceli, snemanje in slikanje stvari in oseb na posesti ter ukaz za prekinitev del ne posega v posestno stanje tožnikov. Toženec je posegel v dotedanji način izvrševanja posesti tako, da je brez soglasja posestnikov prevzel oblast nad stvarjo, ukazoval posestnici in delavcem, hodil in snemal. Napačno in samo teoretično je uporabljeno materialno pravo. Prezrt je namen varstva posesti (preprečevanje samovolje). Enourno znatno vznemirjanje je povzročilo spremembo na dosedanjem načinu izvrševanja posesti, ker bo toženec samovoljno ukrepal zoper vsakršno izvajanje vzdrževalnih del in hodil na posest. Sodišče je omogočilo nadaljnje spore med pravdnimi strankami. Napačna je odločitev o pomanjkanju ekonomskega interesa za pravdo, češ da dva tožnika nista bila navzoča, druga tožnica pa se ni dovolj ustrašila verbalnega motenja.

Napačno so odmerjeni stroški za odgovor na vlogo za prenos pristojnosti po tarifni št. 20/3 OT5, za končno poročilo po tarifni št. 43/3 in za pregled spisa po tarifni št. 43/2 OT.

Razpravljajoča sodnica je bila med postopkom pristranska do tožnikov, zato naj pritožbeno sodišče odredi ponovno sojenje pred drugim sodnikom.

16. Pritožba ni utemeljena.

_O pravočasnosti odgovora na tožbo_

17. Pritožba obširno graja oceno in ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni bilo pogojev za izdajo zamudnega sklepa. Vztraja, da je bil odgovor na tožbo vložen prepozno. Sodišču očita kršitev 318. člena ZPP ter kršitvi 7. in 8. člena ZPP, ker je ugotavljalo, kdaj in na kakšen način je vloga toženca, poslana po faksu, prispela na pristojno sodišče. 18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da se je tožencu rok za odgovor na tožbo iztekel v soboto, 9. 4. 2022, oziroma s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je v ponedeljek, 11. 4. 2022; - da je bil odgovor na tožbo vložen 8. 4. 2022 ob 21.44 uri po številki faksa, ki je v sodni stavbi na skupnem vložišču Okrajnega in Okrožnega sodišča v Novem mestu; - da je bil po faksu prispeli odgovor na tožbo fizično prenesen na pravdni oddelek pristojnega okrajnega sodišča v ponedeljek, 11. 4. 2022, pred iztekom roka za podajo odgovora na tožbo; - da je sodnica na podlagi izpisa prispelih vlog po faksu ("skupno poročilo") na odgovoru na tožbo, prispelem po faksu6, naredila zaznamek: "PRAVOČASNO", prejeto 8. 4. 2022 ob 21.47 uri - glej prilogo"; - da je bil tožnikom vročen odgovor na tožbo z dohodnim zaznamkom: "14. 4. 2022", ki ga je toženec vložil v fizični obliki v zadostnem številu za stranke.

19. Očitki o kršitvi razpravnega načela pri pridobitvi "skupnega poročila" o vlogah, prispelih po faksu na skupno vložišče sodišča, so neutemeljeni.

20. Izdaja zamudne sodbe in preverjanje materialnopravnih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP zanjo je v enostranski dispoziciji sodišča. Zamudno sodbo sodišče izda po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so zanjo izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Prvi od njih je pravočasnost odgovora na tožbo. Če toženec z vložitvijo odgovora na tožbo zamudi 30-dnevni rok iz prvega odstavka 277. člena ZPP, izgubi pravico odgovoriti na tožbo.

21. Vloga v fizični obliki se med drugim lahko vloži tako, da se pošlje z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (na primer po faksu). Velja splošno pravilo, da je vloga, poslana sodišču po faksu, pravočasna, če je izročena sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP).

22. Pri materialnopravnem preizkusu pogojev za izdajo zamudne sodbe sodišče ni vezano na dokazne predloge strank. Preizkusi jih po uradni dolžnosti. Kršitve 7. člena ZPP zaradi preveritve, kdaj je vloga, poslana po faksu, prispela na sodišče, ni.

23. Izpovedbi sodnih uslužbenk o načinu poslovanja sodišča z vlogami, ki prispejo po faksu na skupno vložišče, sta pravilno ocenjeni. Življenjsko logično in povsem verjetno je, da se spričo velikega števila vlog in oddaljenosti dogodka sodni uslužbenki poslovanja s konkretno obravnavano vlogo nista in ne bi mogli spomniti. Zato ju je sodišče upravičeno povprašalo po splošnem načinu poslovanja. Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj priča (prvi odstavek 239. člena ZPP). Substancirano pojasnilo sodišča uslužbenki, da bo zaslišana o pošiljkah, prejetih na določen dan, ni v nasprotju z navedenim pravilom, ki ga mora sodišče upoštevati pri zasliševanju prič.

24. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni in razlogom v točki 11 sklepa, da je bil odgovor na tožbo prejet pravočasno - pred potekom zakonskega roka, in vložen pri pristojnem okrajnem sodišču. Odločanje o podrednem ugovoru toženca o očitni pomoti pri vlaganju odgovora na tožbo preko druge številke faksa v sodni stavbi, je bilo odveč, na pravilnost sprejete odločitve pa ni vplivalo. Ker je ugotovljeno, da je pravdni oddelek pristojnega okrajnega sodišča prejel odgovor na tožbo najkasneje v ponedeljek, 11. 4. 2022, to je pred potekom postavljenega roka, ni pravno odločilno, preko katere števike faksa je pred tem (8.4.2022) prispel odgovor na tožbo v sodno stavbo. Pogojev za izdajo zamudnega sklepa po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bilo. Razlogi o tem so jasni, absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena in kršitve 318. člena ZPP ni.

_O spremembi tožbe_

25. Pritožba neutemeljeno izpodbija sklep pod točko II izreka in vztraja, da ni bilo objektivne spremembe tožbe na naroku 17. 8. 2022. Prepovedni tožbeni zahtevek v tožbi je obsegal prepoved vstopanja, zadrževanja na parceli 65/9 ter izvajanje raznih aktivnosti, predvsem snemanja in slikanja parcele. Tožbeni predlog, podan na naroku, je dodal še prepoved snemanja in slikanja stvari na nepremičnini ter prepoved preprečevanja oprave vzdrževalnih del na nepremičnini. Gre za prepoved dodatnega - novega dejanja, ki ga v prvotnem tožbenem predlogu ni bilo. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni šlo le za popravek tožbenih navedb (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot trdi pritožba, ampak za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP. Sprememba tožbenega predloga je vedno sprememba tožbe, tudi kadar tožnik v prepovednem tožbenem zahtevku zaradi motenja posesti zahteva prepoved drugega ali dodatnega dejanja kot v prvotnem tožbenem predlogu. Kršitve 184. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost sprejetega sklepa, torej ni.

26. Ob nasprotovanju toženca je sodišče pravilno ocenjevalo smotrnost obravnave spremenjene tožbe. Po ugotovitvi, da ne bi bila smotrna zaradi zamude roka iz 32. člena SPZ za uveljavljanje posestnega varstva po spremenjenem tožbenem predlogu, je ob pravilni uporabi prvega odstavka 185. člena ZPP odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje odločanje po spremenjenem tožbenem predlogu je neutemeljeno. Če tožnik uveljavlja nov zahtevek poleg obstoječega ali če zahtevek poveča, in če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje postopek na podlagi prvotne tožbe.

_O kršitvah ustavnih pravic in o procesnih kršitvah_

27. Predmet spora ni motenje posesti stanovanja - doma tožnikov, pač pa motenje zemljišča ob objektu, ki je (tako kot objekt) po ugotovitvah sodišče prve stopnje v soposesti tožnikov in hkrati še vedno v skupni lastnini vseh pravdnih strank kot sodedičev po pokojnih starih starših. Sodišče je pravilno in jasno navedlo ter pri odločanju pravilno upoštevalo pravno podlago za odločanje o zahtevanem posestnem varstvu (točka 7. in 8. sklepa). Drži, da je navedlo, da so pravdne stranke v dediščinski skupnosti in kot sodediči skupni lastniki nepremičnin (zemljiške parcele in objekta) ter da ima tudi toženec kot skupni lastnik pravico do posesti. Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti (29. člen SPZ). Hkrati je izrecno opozorilo, da v posestnem sporu ni odločilna pravica do posesti. Pravilno je ugotavljalo zadnje posestno stanje (dejansko posest skupnih lastnikov - 33. člen SPZ, 426. člen ZPP). Po ugotovitvi, da so na obravnavanem zemljišču (in objektu) izvajali posest le tožniki, toženec pa ne, je to posestno (in ne lastniško) stanje pravilno upoštevalo in presojalo, ali so tožniki kot dejanski posestniki zemljišča upravičeni do vtoževanega posestnega varstva zaradi zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Z odločitvijo in sprejeto dokazno oceno ni poseglo v pritožnikovo pravico do doma (stanovanja) in zasebnosti.

28. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvah določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP, po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in o kršitvi 22. člena Ustave RS do enakega varstva pravic.

29. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se seznani z navedbami obeh strank, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter da se v obrazložitvi odločbe opredeli do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene za odločitev. Sodišče prve stopnje se je zadostno opredelilo do odločilnih navedb in pravnega naziranja tožnikov na eni strani in na drugi strani do pravno relevantnih ugovorov toženca. Tožbene navedbe o obstoju in prepovedi nujnih vzdrževalnih del na objektu, o protipravnem ravnanju toženca zaradi namere, da prepove opravo tujega posla ter o njegovem namenu bodočega ponavljanja prepovedovanja vzdrževalnih del niso pravno relevantne za odločanje o posestnem varstvu po tožbenem predlogu. Zato se sodišču ni bilo treba opredeliti do njih. Na drugi strani je bil ugovor samopomoči del pravno relevantne toženčeve obrambe, torej ga je moralo sodišče obravnavati in obrazložiti. Neutemeljeni so očitki o kršitvi načela enakega varstva pravic.

30. Tudi pri izvajanju dokazov sodišče ni zagrešilo očitanih procesnih in ustavnih kršitev. Dokazni predlog za zaslišanje dveh prič je s pravilnimi in ustavno dopustnimi razlogi obrazloženo zavrnjen v točki 4 obrazložitve. Za dokazovanje načina motilnega dejanja je bil dokaz neprimeren, ker prič na kraju dejanja ni bilo. Neprimernih dokazov sodišču ni treba izvajati. Zaradi povezanega trditvenega in dokaznega bremena mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo dokaza ugotavljajo. Dokazni postopek ni namenjen odkrivanju novih dejstev, ampak ugotavljanju tistih, ki so bila že zatrjevana. Zaslišanje dveh prič za ugotavljanje, ali sta bili tudi oni dve poleg toženca storilca (naročnika) motilnega dejanja, je informativni dokaz. Informativni dokazi so načeloma prepovedani oziroma dovoljeni izjemoma, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Po pravilni ugotovitvi sodišča so bila dejstva za subjektivno spremembo tožbe navedena v odgovoru na tožbo, tožnikom po tej poti znana, zaslišanje predlaganih prič za njihovo ugotovitev pa nepotrebno. Nepotreben informativni dokaz je pravilno zavrnjen. Pravica do izjave, do kontradiktornosti in do enakega varstva pravic pritožnika niso bile kršene.

31. Sklep vsebuje pravilne in popolne razloge o pravno relevantnih dejstvih glede aktivne legitimacije, o zatrjevanem motilnem dejanju, o zadnjem posestnem stanju, o nespremenjenem posestnem stanju po očitanem motilnem dejanju in o ugovorih samopomoči ter o pomanjkanju ekonomskega interesa za pravdo. Razlogi si med seboj ne nasprotujejo. Omogočajo vsebinski preizkus sprejete odločitve. Nestrinjanje z razlogi, z dokazno oceno in s pravno odločitvijo, ne predstavlja očitane bistvene kršitve pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Slednje pritožba ne konkretizira. Pritožbenemu sodišču ni treba iskati tehničnih napak pri povzemanju dokazov v obrazložitev, ker na protispisnost ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožba tudi z njo v resnici kritizira sprejeto dokazno oceno. Ne more uspeti. Kršitve 8. člena ZPP ni, ker je dokazna ocena opravljena po metodoloških napotkih 8. člena ZPP. Celovito in pravilno so ocenjeni vsi dokazi in ne le izpovedbe tožnikov, ki so jim v korist. Z enostranskim izpostavljanjem izpovedb tožnikov pritožba ne omaje celovite dokazne ocene sodišča. _O ugotovljenem dejanskem stanju_

32. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo: - pravdne stranke so polbratje/polsestre, od 1994 in 1997 so v dediščinski skupnosti po pokojnih starih starših, zapuščinska postopka po zapustnikih še nista zaključena zaradi odprtih sporov med dediči (med katerimi so pravdne stranke); - od leta 1996 se med pravdnimi strankami vrstijo različni sodni postopki zaradi neurejenih medsebojnih razmerij, enkrat vložijo tožbo tožniki, drugič toženec; - pravdne stranke so skupni lastniki parc. št. 65/9 in hiše na naslovu A.; - dejanski neposredni posestniki skupnih nepremičnin so samo tožniki, toženec ni dejanski posestnik, neposredno pod sporno skupno parcelo ima še svojo parcelo, tožniki so vajeni njegove navzočnosti v njihovi neposredni bližini; - 16. 2. 2022 je toženec po dolgem času prišel in stopil na sporno skupno parcelo z namenom, da dokumentira posege tožnikov na objektu v skupni lastnini; - ob njegovem prihodu na sporno parcelo so bila dela na objektu - menjava oken - za tisti dan že končana, naslednji dan so delavci z deli na objektu nadaljevali; - toženec se je na sporni parceli zadrževal približno eno uro, snemal oziroma fotografiral je objekt - zamenjana okna, okolico objekta, delavce ter njihovo vozilo z registrsko označbo, hodil je po parceli, v hišo ni vstopil; - tožnika in tretje tožnice ni bilo doma, drugo tožnico je toženčevo ravnanje presenetilo in vznemirilo, toženca je prijela za rame in ga prosila, da zapusti parcelo, klicala je tožnika v tujino in policijo, ves čas je toženca snemala, ko je hodil okoli hiše, fotografiral in snemal objekt in okolico, ga nagovarjala, naj zapusti parcelo, češ da jo ogroža, ter hodila za njim in ob njem; - po toženčevem odhodu s parcele so tožniki naslednji dan na enak način in v enakem obsegu kot pred njegovim prihodom izvrševali posest na objektu (nadaljevali s posegi v objekt - menjava oken, vzdrževalna dela) in na parceli.

33. Dejansko stanje o zatrjevanem motenju je ugotovljeno pravilno. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje in ne pritožbi, da se s prihodom toženca na sporno parcelo in z njegovim enournim zadrževanjem na njej ni spremenil dotedanji način izvajanja posesti tožnikov. Tožnika in tretje toženice ob zatrjevanem dejanju sploh ni bilo doma, pri drugi tožnici pa je toženčevo ravnanje povzročilo le kratkotrajno vznemirjenost, ki je izzvenela po njegovem odhodu s parcele. Da se njegovega ravnanja ni tako hudo prestrašila, da bi opustila posest, se je sodišče zanesljivo prepričalo z njenim zaslišanjem in po vpogledu posnetka dogajanja na kraju (CD plošček). Enako velja za ugotovitev o nespremenjenem nadaljnjem izvajanju posesti na objektu. Ob zaslišanju je namreč sama izpovedala, da se je montaža oken nadaljevala nasledni dan in potekala še naslednja dva dni. Pritožba z ničemer ne omaje prepričljivo obrazložene dokazne ocene v točkah 21 do 25 obrazložitve. Pritožbeno vztrajanje, da je toženec s prihodom na skupno zemljišče posegel v dotedanji način izvrševanja posesti tožnikov, nima podlage v dokaznem gradivu.

_O uporabi materialnega prava_

34. Pravilna je pravna presoja, da ugotovljeno dejanje toženca ni bilo motilno dejanje. Motilno dejanje je samo takšno dejanje, ki ogroža razmerje določene osebe do stvari, ali ki teži k spremembi tega razmerja, oziroma dejanje, s katerim se nekomu preprečuje ali omejuje posest stvari. Usmerjeno mora biti v bistveno spremembo dotedanjega načina izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja. Intenziteta posega mora biti tolikšna, da je posest vsaj delno odvzeta oziroma da posestnika pri mirni posesti znatneje vznemirja. Vsaka neznatna sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja posesti. Verbalno dejanje je motilno le pod pogojem, da je izraženo v takih okoliščinah, da ga je mogoče oceniti kot grožnjo in s tem kot dejanski poseg v tuje posestno stanje zato, ker se moteni čuti tako močno ogroženega v izvrševanju svoje posesti, da prav zaradi groženj motilca opusti izvrševanje posesti.

35. Ugotovljeni prihod toženca na skupno zemljišče, sprehod okoli hiše in enourno zadrževanje na zemljišču ter snemanje in fotografiranje hiše, kar je presenetilo in vznemirilo drugo tožnico, a ni povzročilo nobenih objektivnih sprememb na stvari, izgube posesti, spremenjenega načina izvrševanja posesti tožnikov in ni otežilo izvajanja posesti, ne predstavlja takšnega dejanja, zaradi katerega je dopustno sodno varstvo posesti po 33. in 34. členu SPZ. Tožbeni zahtevek je zavrnjen ob pravilni uporabi 33. in 34. člena SPZ.

_O stroških postopka_

36. Pritožba obrazloženo, a neutemeljeno izpodbija še odmero pravdnih stroškov tožene stranke.

37. Toženec je med postopkom v obrazloženi vlogi odgovoril na med postopkom podano vlogo tožnikov s predlogom za delegacijo pristojnosti. Priznana nagrada je pravilno odmerjena po 3. točki tarifne št. 20 OT za nadaljnjo obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom (150 točk).

38. V končnem poročilu odvetnik stranki obrazloži prejeto končno sodno odločbo in jo pouči o možnih pravnih sredstvih zoper njo. Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče, najkasneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (tretji odstavek 163. člena ZPP). Ob vložitvi stroškovnika torej odvetnik bodočega opravila še ne more dokazati z izdelanim dopisom. Gre za samostojno storitev v okviru zastopanja stranke. Tarifirana je po 3. točki tarifne št. 43 OT. Izpodbijana odmera 50 točk je pravilna.

39. V okviru postavljenega zahtevka je sodišče pravilno odmerilo tudi posebno nagrado po tarifni št. 43/2 OT za pregled spisa (50 točk). Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je pooblaščenka na poziv sodišča dvakrat pregledala spis: prvič dne 12. 8. 2022 - dokaz CD v prilogi A2, drugič dne 31. 8. 2023 - pridobljeni dokaz - dopis policije na list. št. 67. Za preglede listin in druge dokumentacije je odvetnik upravičen do 50 točk za vsake začete 1/2 ure.

40. Drugih očitkov zoper odločitev o stroških ni. V okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče ne najde uradno upoštevanih procesnih kršitev in napak materialnega prava. Zato je tudi v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev o pravdnih stroških.

_Odločitev pritožbenega sodišča_

41. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo uveljavljenih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev in kršitev ustavnih pravic. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

42. Odločanje o sicer neutemeljenem predlogu za odreditev sojenja na prvi stopnji pred drugim sodiščem je odpadlo. Pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da so pritožbeni očitki na račun pristranskega sojenja sodnice prve stopnje prepozni in neupoštevni. Tožniki niso predlagali njene izločitve (72. člen ZPP). Ker ni sklepa predsednika sodišča o izločitvi sodnice (73. člen ZPP), obravnavani sklep ne more biti obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

1 V nadaljevanju bo navedba in oznaka katastrske občine opuščena. 2 List. št. 55 - hrbtna stran. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 4 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami. 5 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 6 Redna številka 6.