Jedro

Novela ZFPPIPP-F nima posebnih prehodnih določb glede uveljavitve sprememb 132. člena ZFPPIPP, ima le končno odločbo, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon torej ne uzakonja povratne veljave te materialnopravne določbe in se končna določba lahko nanaša le na procesne pravice strank. Ne mora pa posegati v materialna upravičenja, ki so jih stranke pridobile pod pogoji in na način, ki ga je določal ZFPPIPP v času njihovega nastanka. Zato je treba glede na splošno prepoved retroaktivnosti šteti, da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani II-1. točki izreka (glede rubeža denarne terjatve, zastavne pravice pri lastnih poslovnih deležih in zastavne pravice na delnicah) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo z dne 9. 1. 2012 v delu terjatve 31.742,56 EUR in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja (I. točka izreka). Postopek zavarovanja s predhodno odredbo z dne 9. 1. 2012 je v delu terjatve 2.025,44 EUR: (1.) ustavilo v prvi točki I. odstavka izreka, kjer je bil odrejen rubež denarne terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, v tretji točki I. odstavka izreka, kjer je bil odrejen vpis zastavne pravice pri dolžniku lastnih poslovnih deležih v družbah, in v četrti točki I. odstavka izreka, kjer je bil odrejen vpis zastavne pravice na delnicah družbenika, in sklenilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja, (2.) ustavilo z 21. 6. 2012 v drugi točki I. odstavka izreka, kjer je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v N. G. z dne 21. 6. 2012 nad toženo stranko začet stečajni postopek. Iz sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2013 izhaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila terjatev 2.025,44 EUR in ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi z dne 9. 1. 2012. 2. Zoper II.- 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da na podlagi sklepa o predhodni odredbi sploh ni mogoče pridobiti ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju, zaradi česar je postopek zavarovanja ustavljen po samem zakonu, to je 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, opravljena dejanja pa treba razveljaviti. V novejši sodni praksi se je jasno izoblikovalo stališče, da na podlagi sklepa o predhodni odredbi ni mogoče pridobiti ločitvene pravice, to je bilo potrjeno še z novelo ZFPPIPP-F, s čimer je dokončno odpravljena kakršnakoli nejasnost. Stališče sodne prakse izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 285/2012 z dne 17. 4. 2012. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15-ih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Ni logično, da bi hkrati obstajal sklep sodišča v postopku zavarovanja, da ločitvena pravica ostane v veljavi, če pravila ZFPPIPP hkratni določajo, da ta ne obstoji. Ne samo iz razloga, da na podlagi predhodne odredbe ni mogoče pridobiti ločitvene pravice, temveč tudi iz razloga, da upnik ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice. Tožeča stranka je prijavila ločitveno pravico na podlagi predhodne odredbe v predmetnem postopku, ki pa je bila s strani upravitelja v delu prerekana - glede ločitvene pravice na nepremičnini in na deležu v družbi S. g. d.o.o.. V preostalem delu je bila ločitvena pravica priznana z razveznim pogojem (razvidno iz priloženega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 5. 12. 2013, na katerem je terjatev toženke preizkušena pod zaporedno številko ... in na preizkusnem listu št. ...). Tožeča stranka v prerekanem delu kljub napotitvi ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja ločitvene pravice, torej je pravica, tudi če bi obstajala, prenehala na podlagi četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščeni odvetniški družbi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na novelo ZFPPIPP-F, ki je dodala 4. točko tretjemu odstavku 132. člena ZFPPIPP-F, po kateri se z začetkom stečajnega postopka ustavi postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavijo vsa dejanja. Novela ZFPPIPP-F nima posebnih prehodnih določb glede uveljavitve sprememb 132. člena ZFPPIPP, ima le končno odločbo, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon torej ne uzakonja povratne veljave te materialnopravne določbe in se končna določba lahko nanaša le na procesne pravice strank. Ne mora pa posegati v materialna upravičenja, ki so jih stranke pridobile pod pogoj in na način, ki ga je določal ZFPPIPP v času njihovega nastanka. Zato je treba glede na splošno prepoved retroaktivnosti šteti (1), da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (2). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek 21. 6. 2012, kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F 7. 12. 2013. Tedaj je druga točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP določala, da v primeru, če je upnik v postopku zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. Sodišče je moralo po uradni dolžnosti vpogledati v pravnomočen sklep o preizkusu terjatev in preveriti, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja in odločiti glede na izid te preveritve (280. člen ZFPPIPP).

6. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da na podlagi sklepa o predhodni odredbi ni mogoče pridobiti ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju. V nadaljevanju celo sama povzema stališče sodne prakse, da upnik s predhodno odredbo pridobi pogojno zastavno pravico, da ta obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Ne drži nadaljnje razlogovanje v pritožbi, da z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe ne bo izpolnil, da se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila pridobljena zastavna pravica s predhodno odredbo, da z začetkom stečajnega postopka pogojna zastavna pravica preneha in tako upnik nima ločitvene pravice. Če je upnik s predhodno odredbo pridobil pogojno zastavno pravico pred začetnim stečajem nad dolžnikom, je z vidika enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS prav, da je varovan v svoji pridobljeni pogojni stvarni pravici tudi po začetem stečaju. Torej, da jo ohrani, sicer stvarnopravno zavarovanje ni doseglo svojega namena. Iz starejše literature izhaja, da ima priznanje terjatev v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja in da je zato posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku (na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev), da preneha pravna korist (interes) upnika za vodenje (nadaljevanje) postopka in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP)(3). Povedano mora smiselno veljati za priznanje pridobljene pogojne ločitvene pravice na podlagi predhodne odredbe. Torej je sklepu o preizkusu terjatev, kot tudi sicer jasno določa drugi odstavek 280. člena ZFPPIPP, tisti izvršilni naslov oziroma sodna odločba, s katero upnik “opraviči” po začetem stečaju svojo pridobljeno zastavno (ločitveno) pravico, da postane nepogojna ločitvena pravica z učinkom od oprave dejanja zavarovanja (4). V tem kontekstu je treba razumeti še eno odločbo sodišča druge stopnje v bazi sodne prakse, da samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba, lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer mora sodišča, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na kateremkoli premoženju dolžnika, sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice (5).

7. Tožena stranka v pritožbi pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka prijavila ločitveno pravico na podlagi predhodne odredbe, vendar utemeljeno dodaja, da je bila s strani upravitelja prerekana in da v prerekanem delu kljub napotitvi tožeča stranka ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Če je stečajni upravitelj prerekal prijavo, mora upnik vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306., 308. ali 308. členu ZFPPIPP drugače določeno (arg.ex. 305. člen ZFPPIPP). Ali je tako ravnala tožeča stranka, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožene stranke, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II.-1 točki izreka in mu v tem obsegu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje opravi poizvedbe, ali je tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev prerekane ločitvene pravice v razveljavljenem delu. Če je vložila tožbo, mora počakati s prekinjenim postopkom do pravnomočne rešitve pravde. Če ni vložila tožbe, naj odloči na podlagi četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

Op. št. (1): Prim. arg. odločbe Ustavnega sodišča Up-227/05-19, opomba št. 2 pod črto.

Op. št. (2): Razlogi odločbe U-I-79/12-15, da se prehodna določba 38. člena novele ZIZ-H razveljavi (se ne uporablja) za primer menice, ki jo je menični zavezanec, zoper katerega je vložen predlog za izvršbo, podpisal pred uveljavitvijo ZIZ-H; odločba U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2013, da je bil drugi odstavek 33. člena novele ZFPPIPP-A (šlo je za prehodno določbo), kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A, v neskladju z ustavo (se ne uporablja).

Op. št. (3): Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 233. Op. št. (4): Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 750/2014 z dne 8. 8. 2013, II Ip 1883/2013 z dne 8. 5. 2013, I Cpg 1101/2011 z dne 8. 11. 2011, Cst 41/2011 z dne 22. 3. 2011. Op. št. (5): Sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 129/2013 z dne 17. 4. 2013.