Jedro

Sedanji lastnik služeče nepremičnine ne more doseči vknjižbe služnosti na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je bila sklenjena med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjim lastnikom služečega zemljišča. Za vknjižbo bi moral zemljiškoknjižno dovolilo namreč dati sedanji lastnik obremenjene nepremičnine (1. odst. 150 čl. ZZK-1 in 23. čl. SPZ) in ne zadošča, da je zemljiškoknjižno dovolilo podal prejšnji lastnik. Predložena kupoprodajna pogodba, s katero je predlagatelj pridobil nepremičnino, pa tudi ne nadomešča listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti v korist njegovega prednika v smislu 2. odst. 150. čl. ZZK-1, ki govori o vknjižbi pravice v primeru večkratnega prenosa nevknjižene pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljev M. R. in R. R. ter potrdilo sklep svetovalca v pravosodju Dn. št. 29554/2007 z dne 21. 12. 2007, s katerim je zavrnil predlog predlagateljev za vknjižbo stvarne pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 14. 5. 1996 na služeči nepremičnini parc. št. 2786/3, k.o. ... v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 2786/5, k.o. ....

Proti sklepu se pritožujeta predlagatelja, ki predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis služnostne pravice. Navajata, da iz kupne pogodbe z dne 14. 5. 1996, ki je podlaga za vknjižbo stvarne služnosti, res izhaja, da sta lastnika služečega zemljišča Aa. in At. Ž., vendar pa je pri naslovnem sodišču v zbirki listin pod Dn. št. 21731/2003 overjen izvirnik kupoprodajne pogodbe z dne 15.9.2003, ki je bil podlaga za vpis lastninske pravice na služečem zemljišču parc. št. 2786/3 k.o. ... v korist predlagateljev. Predlagatelja sta s navedeno kupoprodajno pogodbo kupila od Aa. in At. Ž. služečo nepremičnino in tako kot pravna naslednika vstopata v njune pravice in obveznosti, to je v lastninsko pravico in služnostno pravico. Vpis služnostne pravice tako temelji na določilih 2. odstavka 150. člena ZZK-1, ki določa, da lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo pravice v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos predloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Pravni naslednik služečega zemljišča sta na osnovi kupne pogodbe z dne 15. 9. 2003 predlagatelja.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelja sta v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 26. 11. 2007 predlagala vpis služnostne pravice pri nepremičnini, parc. št. 2786/3, k.o. ... (v nadaljevanju služeča nepremičnina), v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 2786/5, k.o. ... (gospodujoča nepremičnina). Iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu izhaja, da sta lastnika nepremičnine parc. št. 2786/3 k.o. ... predlagatelja, lastnica nepremičnine parc. št. 2786/5 pa je S. K.. Vknjižbo služnostne pravice sta predlagatelja predlagala v breme njima lastne nepremičnine, na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 14. 5. 1996, sklenjene med S. K. ter Aa. in At. Ž., s katero je bila (med drugim tudi) ustanovljena stvarna služnost. Ta pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim Aa. in At. Ž. dovoljujeta vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po njuni parc. št. 2786/3 v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 2786/5. Iz vsebine listine namreč izhaja, da ta učinkuje proti Aa. in At. Ž., ki sta izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se zahteva vpis. Po navedeni pogodbi je služeče zemljišče last služnostnih zavezancev Aa. in At. Ž.. Ti podatki pa ne izhajajo iz zemljiškoknjižnih podatkov. Aa. in At. Ž. nista (več) vpisana kot lastnika služeče nepremičnine.

Glede na stanje zemljiške knjige in ob tem, da je predlagana vknjižba služnostne pravice na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjima lastnikoma služečega zemljišča, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za vpis predlagane pravice (prim. 148. člena ZZK-1). Sama pogodba z dne 14. 5. 1996 ne more biti podlaga za vpis, kot sta ga zahtevala predlagatelja. Vsebina listine glede na stanje zemljiške knjige namreč ne zadošča za vpis služnostne pravice. Po 1. odstavku 150. člena ZZK-1 je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. To pomeni, da bi morala predlagatelja v skladu s 23. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02) dati dovoljenje za vpis služnostne pravice, na katerem mora biti njun podpis overjen. Intabulacijska klavzula prejšnjih lastnikov služeče nepremičnine, ki nista več vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika služeče nepremičnine, ne dopušča vknjižbe služnostne pravice. Za vknjižbo stvarne služnosti se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo sedanjega (zemljiškoknjižnega) lastnika služeče nepremičnine. Zgolj trditev v predlogu za vpis pravice ne zadošča. Predlagatelja pravilno povzemata določbo 2. odstavek 150. člena ZZK-1 (ki določa, da lahko p ri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika), vendar pa s kupoprodajno pogodbo z dne 15. 9. 2003, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice na služeči nepremičnini v njuno korist, ne moreta nadomestiti listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti na njuni nepremičnini. Brez ustrezne listine (zk dovolila), ki je pravni temelj za pridobitev stvarne pravice, vknjižba ni mogoča. Pritožba ni neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.