- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2397/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.2397.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Upravičenost tožnika do negatornega varstvaAli je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo.
- Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugi pravdiKer o predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo ta pravdni postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve P 306/2010-II Okrožnega sodišča v Ljubljani.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožnica. Bistvo pritožbenih navedb je, da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine in z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja te lastninske pravice. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je predhodno vprašanje v tej zadevi, ali imata toženca na isti nepremičnini solastninsko oziroma lastninsko pravico. Do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi P 306/2010-II Okrožnega sodišča v Ljubljani ima tožnica pravica do zaščite pred vznemirjanjem.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik, s tožbo zahteva, da vznemirjenje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjenje (1. odstavek 99. člena SPZ). Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari (100. člen SPZ).
5. Iz citiranih določil sledi, da ima izključni lastnik pravico do varstva pred vznemirjenjem proti tretjemu (ne lastniku); solastnik pa pravico do varstva tako proti tretjemu (ne lastniku), kot tudi proti drugemu solastniku stvari.
6. Varstvo pravice pred vznemirjanjem je torej odvisno od vprašanja, ali je toženec tretji (ne lastnik), ali pa solastnik oziroma izključni lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo pred vznemirjanjem. Takšno predhodno vprašanje sodišče lahko reši samo, 13. člen ZPP, ali pa se odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek (1. točka 206. člena ZPP).
V danem primeru med pravdnima strankama že teče pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. P 306/2010-II, v katerem toženca uveljavljata, da sta solastnika nepremičnine, na kateri tožnica zahteva varstvo pred vznemirjanjem. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo smotrno in zakonito, ko je ta pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve zadeve P 306/2010-II Okrožnega sodišča v Ljubljani. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).