U-I-259/98 - 3

14. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roberta Sitarja iz Ljubljane na seji dne 14. marca 2002

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka, 1. in 2. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in 70/94 - popr.) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 201. člena istega zakona se zavrne.

Obrazložitev

1.Pobudnik je 20. 4. 1998 vložil ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč, s katerimi mu je bil podaljšan pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Hkrati je predlagal, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost 201. člena ZKP.

2.Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe izločilo iz ustavne pritožbe in sklenilo, da bo o njej odločalo posebej. Po vložitvi ustavne pritožbe in pobude so bile določbe 201. člena ZKP spremenjene z določbo 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98 - ZKP-A). Z ZKP-A je prejšnja 3. točka drugega odstavka 201. člena ZKP zaradi spremembe prenehala veljati. Določbe zakonov, ki v času odločanja Ustavnega sodišča ne veljajo več, Ustavno sodišče presoja le, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). V pobudnikovem primeru so glede 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP ti pogoji izpolnjeni, ker v postopku pred Ustavnim sodiščem še teče postopek odločanja o ustavni pritožbi zoper odločitve sodišč, izdane na tej pravni podlagi. Pobudnik pa že ob vložitvi ustavne pritožbe in pobude ni izkazoval pravnega interesa za izpodbijanje 1. in 2. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka 201. člena ZKP, ker te niso neposredno posegale v njegov pravni položaj. Zato se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za obravnavo ustavnosti teh določb v delu, v katerem so bile spremenjene z določbami 36. člena ZKP-A. Določba prvega odstavka 201. člena ZKP je bila ob vložitvi ustavne pritožbe in pobude že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996 (Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS V, 40). Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

3.V delu, v katerem pobudnik izkazuje pravni interes, pa je pobuda očitno neutemeljena. Pobudnik ne navaja razlogov, ki jih ne bi Ustavno sodišče presojalo že z odločbo št. U-I-18/93, s katero je ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo. Že v sklepu št. U-I-168/97 z dne 3. 7. 1997 (OdlUS VI, 103) je Ustavno sodišče poudarilo (11. točka obrazložitve), da so lahko sodišča tudi po izdaji prej citirane odločbe še naprej odrejala pripor v skladu s stališči in kriteriji, ki so obrazloženi tako v citirani odločbi kakor tudi v drugih odločbah in sklepih, s katerimi je Ustavno sodišče odločalo o ustavnih pritožbah o priporu. Iz istih razlogov je bilo treba tudi v tem primeru pobudo zavrniti kot očitno neutemeljeno (2. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a

dr. Dragica Wedam-Lukić