Objavljanje fotografij mladoletnega otroka s strani enega izmed staršev kljub nasprotovanju drugega

Datum

23.04.2024

Številka

07121-1/2024/483

Kategorije

Fotografije kot OP, Moderne tehnologije, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Informacijski pooblaščenec je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste na centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z očetom vašega otroka, s katerim si delita skupno skrbništvo, sklenili dogovor o prepovedi objavljanja fotografij vajinega mladoletnega otroka. Zanima vas, ali oče (oz. drug član njegove družine) lahko javno objavlja fotografije vajinega otroka, kljub temu, da pri tem nima vašega dovoljenja?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glavno vprašanje je, ali objava fotografij mladoletnega otroka na spletu, bistveno vpliva na otrokov razvoj in kot taka zahteva sporazumno soglasje obeh staršev, ali pa gre za vprašanje otrokovega dnevnega življenja in lahko odločitev o objavljanju fotografije otroka na splet sprejme starš, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.

Omejena sodna praksa o tovrstnem vprašanju sicer nakazuje, da bi lahko objava fotografij otrok na spletu bistveno vplivala na njihov zdrav razvoj in kot taka praviloma zahteva sporazumno soglasje obeh staršev. IP upoštevaje navedeno meni, da bi moral vsak od staršev za objavo fotografij mladoletnega otroka na spletu pridobiti tudi soglasje drugega starša, saj tako ravnanje temelji na soglasju obeh staršev, ki jima (v tem obsegu) ni bila odvzeta starševska skrb.

Obrazložitev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) uvodoma pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati zgolj v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za:

–– odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

–– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;

–– odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP ugotavlja, da ste nanj naslovili dopis, ki ne sodi v njegovo pristojnost. Skladno z načelom zakonitosti se IP ne more in ne sme opredeljevati do konkretnih vprašanj, za katera so pristojni drugi organi, niti se ne sme vanje vmešavati.

Upoštevaje zgoraj navedeno, vam glede vašega vprašanja sicer pojasnjujemo, da v času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. Glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka se namreč uporabljajo določila Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23, v nadaljevanju: DZ), ki v 6. členu določa, da je starševska skrb celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb praviloma pripada skupaj obema staršema. Nadalje 136. člen določa, da so starševska skrb obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja. Pristojni organ lahko omeji ali odvzame starševsko skrb enemu ali obema od staršev pod pogoji, ki jih določa ta zakonik.

Prvi odstavek 151. člena DZ nadalje določa, da starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Nadalje drugi odstavek določa, da kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne uspeta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji. V tretjem odstavku je določeno, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Četrti odstavek zadevnega člena pa še določa, da če se starši v primerih iz prejšnjih odstavkov ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.

Iz zgoraj navedenega sledi, da morata starša, ki nosita starševsko skrb, o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločati sporazumno, o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja pa lahko odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, sam. Za kakšno vprašanje torej gre (ali gre za takšno, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ali takšno, ki se tiče otrokovega dnevnega življenja?) pa se mora presojati in izpeljati iz konkretnega namena obdelave osebnih podatkov.

Sodna praksa, ki bi razreševala vprašanje, ali gre pri objavi fotografij otrok na splet za vsebino, o kateri morata oba starša odločati sporazumno, je zaenkrat še precej redka oziroma domala neobstoječa. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2105/2021 sodišče sicer izhaja iz predpostavke (in obenem citira mnenje Varuha človekovih pravic), da objava fotografij svojih otrok na spletu sodi »med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje (obeh) staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.«

Iz navedenega izreka sodbe lahko torej sklepamo, da sodišče odločanje o objavi fotografij otrok na splet razume kot odločitev, ki jo morata starša sprejeti sporazumno in torej kot tako, ki sodi v domet izvajanja starševske skrbi.

IP pri tem ponovno poudarja, da ni pristojen za opredeljevanje, ali bi tudi v vašem konkretnem primeru šlo za takšno vrsto vprašanja, ki lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj in bi kot tako zahtevalo soglasje obeh staršev. Dokončno stališče o tem vprašanju lahko zavzame zgolj sodišče. V primeru, da sporazum med staršema glede načina izvajanja starševske skrbi ni možen, se mora posameznik za rešitev spora obrniti s tožbo neposredno na sodišče, ki v svoji odločitvi odloči in predpiše način izvajanja starševske skrbi v konkretnem primeru.

V upanju, da smo vam s pojasnili bili v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka