Jedro

Toženki IZS je za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo. To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko.

Ker toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi tako, da se sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. 01414-0029-N/2020 z dne 17. 6. 2021, v I. in III. točki izreka odpravi v delu, v katerem se nanaša na tožnika A. A., univ. dipl. inž. str., identifikacijska številka ..., ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Z izpodbijanim sklepom je Disciplinsko sodišče Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS ali toženka) odločilo, da so tožnik in druge v izreku navedene osebe krive, da so kot člani IZS v letu 2019 opustili obveznost stalnega poklicnega usposabljanja, kar je v nasprotju z določilom 6. in 27. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljevanju ZAID), v nasprotju z določili 2., 3. in 10. člena Splošnega akta o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev (Uradni list RS, št. 37/2018), vse v povezavi s 6. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS z dne 15. 6. 2010. Opisana ravnanja storjena iz malomarnosti predstavljajo kršitev po prvi alineji 19. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 37/2018) za kar se jim izreče disciplinska sankcija začasni izbris iz imenika IZS za dobo enega leta, ki se ne bo izvršil, pod pogojem, da domnevni kršitelji v preizkusni dobi enega leta ne storijo nove disciplinske kršitve (I. točka izreka). V nadaljevanju je bilo odločeno, da navedena članica IZS ni kriva, da bi v letu 2019 opustila obveznost stalnega poklicnega usposabljanja (II. točka izreka), nato pa še, da so domnevni kršitelji, navedeni v I. točki izreka, dolžni v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa vsak posamezno plačati stroške disciplinskega postopka v znesku 100,00 EUR na tam navedeni poslovni račun toženke (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je disciplinski tožilec 30. 7. 2020 vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, naknadno pa še dodatno zahtevo, v katerih je domnevnim kršiteljem, navedenim v uvodu tega sklepa, očital storitev kršitve iz 6. in 27. člena ZAID, 2., 3. in 10. člena Splošnega akta o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev, vse v povezavi s 6. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS z dne 15. 6. 2010, kar vse predstavlja kršitev 19. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Disciplinski tožilec domnevnim kršiteljem očita, da v letu 2019 niso zbrali predpisanega števila kreditnih točk (6 točk) iz naslova stalnega poklicnega usposabljanja. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka je bila vročena domnevnim kršiteljem, na katero je med drugim odgovoril tudi tožnik, dva med njimi pa sta se udeležila tudi obravnave dne 17. 6. 2021.

3.Po vpogledu v predmetni spis in preučitvi celotne zadeve disciplinsko sodišče ugotavlja, da so domnevni kršitelji, navedeni v I. točki izreka tega sklepa, krivi storitve disciplinske kršitve, zaradi česar jih je spoznalo za krive in jih tudi ustrezno sankcioniralo. Domnevna kršiteljica iz II. točke izreka tega sklepa pa je bila po pregledu dokazil oproščena očitane disciplinske kršitve.

4.Disciplinsko sodišče je po vpogledu v elektronsko evidenco podatkov o zbranih kreditnih točkah za domnevne kršitelje, navedene v I. točki izreka tega sklepa, ugotovilo, da ti niso dosegli zahtevanega števila kreditnih točk, ki je bilo za leto 2019 določeno na najmanj tri kreditne točke iz obveznih izbirnih vsebin, pri čemer pa bi moral posamezni član doseči vsaj šest kreditnih točk. Senat disciplinskega sodišča še pojasnjuje, da disciplinske kršitve storjene v letu 2019 ni mogoče odpraviti z naknadnim pristopom na izobraževanje, vpliva pa naknadna udeležba na izobraževanjih na izrek disciplinske sankcije, predvsem ob dejstvu, da je ta v predmetni zadevi pogojna. Prav tako na vodenje postopka ali disciplinsko odgovornost ne vpliva sprememba statusa domnevnih kršiteljev, niti niso za predmetni postopek odločilne navedbe, da se na predavanja, na katerih je bilo mogoče pridobiti kreditne točke, ni bilo mogoče prijaviti. Po evidenci IZS se je bilo v letu 2019 še vedno mogoče udeleževati predavanj. Nadalje v tem postopku tudi ni mogoče pridobiti kreditnih točk za opravljena zunanja izobraževanja. Tretji odstavek 9. člena Splošnega akta o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev namreč določa, da se lahko vlogo za priznanje kreditnih točk vloži na IZS najkasneje šest mesecev po opravljenem pasivnem ali aktivnem usposabljanju, ali objavi strokovnega prispevka, vendar najkasneje v letu, v katerem je poteklo usposabljanje. Vloge za priznanje kreditnih točk predložene v tem postopku so torej očitno prepozne.

5.V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena ZAID mora zbornica o svojih članih v imeniku voditi določene podatke, v prvem odstavku 12. člena ZAID pa je določeno, kateri podatki so javni, med njimi tudi ime, priimek, poklicni naziv, identifikacijski številki ter strokovnem in znanstvenem naslovu. Te določbe ZAID dajejo IZS zakonito podlago, skladno s točko (c) prvega pododstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), da obdeluje podatke domnevnih kršiteljev, ki so razvidni iz tega sklepa in ki so tudi javno dostopni.

6.Na ostale navedbe v odgovorih na zahtevo ni treba izrecno odgovarjati, saj za predmetno zadevo niso bistvene ali pa navedbe v odgovorih niso ustrezno dokazno podprte.

7.Na podlagi pojasnjenega so domnevni kršitelji, navedeni v izreku tega sklepa, kršili določbo 19. člena Disciplinskega pravilnika IZS in tudi prvi odstavek 6. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS. Prvi odstavek omenjenega člena določa, da so inženirji dolžni stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se izobraževati ter na ta način zagotoviti ustrezno znanje in sposobnost za prihodnost, ki prinaša nove tehnologije in metode.

8.Domnevni kršitelji so očitano kršitev storili v malomarnosti kot določeno v 13. členu Disciplinskega pravilnika IZS, saj bi se glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela morali zavedati, da zaradi njihovega dejanja oziroma opustitve lahko nastopi prepovedana posledica oziroma ne bi smeli lahkomiselno misliti, da prepovedana posledica ne bo nastala ali da njen nastanek lahko preprečijo.

9.Disciplinsko sodišče je v skladu z določbo 17. člena Disciplinskega pravilnika IZS domnevnim kršiteljem izreklo ustrezno disciplinsko sankcijo, pri čemer je upoštevalo olajševalne in oteževalne okoliščine, ki jih predvideva 20. člen Disciplinskega pravilnika IZS, za vse domnevne kršitelje, navedene v izreku tega sklepa. Za vse domnevne kršitelje, navedene v izreku tega sklepa, je bilo ugotovljeno, da so prvič storili obravnavano disciplinsko kršitev, torej opustitev ustreznega poklicnega usposabljanja, saj je bilo leto 2019 prvo leto, v katerem je bilo treba pridobiti ustrezno število kreditnih točk. Po drugi strani pa senat disciplinskega sodišča ni mogel spregledati, da predstavlja opustitev ustreznega poklicnega usposabljanja pravzaprav temeljni pogoj za kvalitetno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Iz tega razloga je disciplinsko sodišče v skladu z 22. členom Disciplinskega pravilnika IZS ocenilo kot primerno disciplinsko sankcijo za vse domnevne kršitelje, navedene v izreku tega sklepa, začasni izbris iz imenika IZS za dobo enega leta, ki se ne bo izvršil, pod pogojem, da domnevni kršitelji v preizkusni dobi enega leta ne storijo nove disciplinske kršitve.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

10.Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov navedenih v 27. členu ZUS-1. Sklep izpodbija in mu očita nezakonitost, ker je toženka v postopku grobo kršila načelo zakonitosti, ker v postopku odločanja sploh ni uporabila določb Pravilnika o spremembi Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 68719, z dne 15. 11. 2019). Zmotna uporaba materialnega prava, kot je to v konkretnem primeru, kot posledica neuporabe veljavnih določb Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, predstavlja tako grobo kršitev načela zakonitosti, da je izpodbijani sklep treba odpraviti že iz tega razloga.

11.Zaradi bistvene kršitve določb o vodenju postopka, ker je toženka v postopku odločila o disciplinski odgovornosti tožnika brez da bi ji dala možnost udeležbe na disciplinski obravnavi in s tem v zvezi podaje ustnih navedb in zagovora, je podana bistvena kršitev postopka in je že iz tega razloga potrebno izpodbijani sklep odpraviti zaradi grobe kršitve načela kontradiktornosti in s tem v zvezi kršitve temeljne, z Ustavo zavarovane, človekove pravice do sodnega varstva, enakosti pred zakonom in pravice do pravnega sredstva, torej temeljnega načela pravne države.

12.Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, torej določb Disciplinskega pravilnika, je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno. Tožnik je namreč dosegel zahtevano število kreditnih točk, in sicer tri točke iz obveznih izbirnih vsebin, saj se je udeležil izobraževanja pri toženki pod naslovom "Protieksplozijska zaščita, postopki za varno delo z zemeljskim plinom in najsodobnejše metode ugotavljanja puščanj", za kar je prejel tri kreditne točke iz izbirnih vsebin ter dve kreditni točki iz obvezne teme Uredba o razvrščanju objektov in Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Ptuj) in po eno kreditno točko za usposabljanje ADR in GDPR. Prav tako je tožnik sodeloval pri pripravi Pravilnika UNP, kot predsednik tehnične vsebine, ki je v decembru 2019 do februarja 2020 izdala in predala pristojnemu Ministrstvu navedeni pravilnik z novim TRF (spremembe) in potrebnimi uskladitvami z Direktivami EU, za kar je podal vlogo, vendar ni prejel odgovora.

13.Glede na vse navedeno tožnik sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani sklep odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

14.Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je skupaj z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka tožniku vročila še obvestilo o vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka v katerem ga je seznanila z obveznostjo, da na zahtevo poda odgovor v roku 8 dni od vročitve. Nadalje pa je bil v obvestilu obveščen, da če na zahtevo ne bo odgovoril ali pa v odgovoru ne bo izrecno podana zahteva za izvedbo obravnave, bo odločitev izvedena brez povabila na obravnavo.

15.Tožniku je bilo obvestilo z zahtevo vročeno dne 11. 6. 2021, v roku pa je podal odgovor na zahtevo, v katerem je zatrjeval, da je opravil vsa potrebna izobraževanja, ki so relevantna za njegovo delovno področje v energetiki in plinski tehniki. V odgovoru pa ni podal zahteve za povabilo na obravnavo, zato zatrjevana kršitev kontradiktornosti ni podana.

16.Posledično tudi ni prejel vabila na obravnavo. Na podlagi pojasnjenega ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je bilo grobo kršeno načelo kontradiktornosti. Oporeka tudi trditvi, da je tožnik dosegel zahtevano število kreditnih točk. Že iz odgovora na zahtevo predloženih dokazov zelo jasno izhaja, da je tožnik za udeležbo na izobraževanju "Protieksplozijska zaščita, postopki za varno delo z zemeljskim plinom in najsodobnejše metode ugotavljanja puščanj" prejel tri kreditne točke iz izbirnih vsebin. Za pridobitev teh točk je organizator izobraževanja vložil vlogo za priznanje kreditnih točk v skladu z 9. členom Splošnega akta o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev (v nadaljevanju Splošni akt), toženka pa je za vse udeležence izdala tožbi predloženo odločbo, št. 0215-0586/2019-18 z dne 9. 8. 2019. Nadalje pa je tožnik za udeležbo na izobraževanju "Uredba o razvrščanju objektov in Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije" prejel dve kreditni točki iz obveznih vsebin. Ostala dva predložena dokaza, torej "GDPR 2016-679: main concepts and key issues” in "Posvet novosti ADR 2019", ne izkazujeta, da bi tožnik za njih prejel kreditne točke. V zvezi s tem sploh ni vložil vloge za priznanje kreditnih točk skladno z 9. členom Splošnega akta. Prav tako tožnik ni prejel kreditnih točk za sodelovanje pri pripravi Pravilnika UNP, pri čemer toženka opozarja, da vloge za priznanje kreditnih točk za omenjeno pripravo ni vložil. Posledično je očitno, da tožnik ni dosegel predpisanega števila kreditnih točk, natančneje treh točk iz obveznih vsebin. Glede na vse navedeno toženka predlaga, da naslovno sodišče tožbo zavrne .

Odločitev sodišča

17.Ker so stranke podale pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo, v skladu z 279.a členom Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

K I. točki izreka:

18.Tožba je utemeljena.

19.Med strankama je sporna zakonitost sklepa Disciplinskega sodišča toženke, s katerim je to odločilo, da je tožnik kriv, da je kot njen član v letu 2019 opustil obveznost stalnega poklicnega usposabljanja, določenega z ZAID in Splošnim aktom, ter da to ravnanje, storjeno iz malomarnosti, predstavlja kršitev po prvi alineji 19. člena Disciplinskega pravilnika, za kar se je tožniku izrekla disciplinska sankcija začasnega izbrisa iz imenika toženke za dobo enega leta, ki se ne bo izvršila, pod pogojem, da tožnik kot domnevni kršitelj v preizkusni dobi enega leta ne stori nove disciplinske kršitve.

20.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je toženki za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo (drugi odstavek 27. člena ZAID v zvezi s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZAID). To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko.

21.V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

22.V nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da Kodeks poklicne etike v prvem odstavku 6. člena določa, da so inženirji dolžni stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se izobraževati ter na ta način zagotoviti ustrezno znanje in sposobnost za prihodnost, ki prinaša nove tehnologije in metode. Opustitev dolžnosti stalnega poklicnega usposabljanja je v skladu s 6. členom ZAID disciplinska kršitev, za katero se v Disciplinskem pravilniku predvidi izrek disciplinske sankcije. Na podlagi 10. člena Splošnega akta mora pooblaščeni inženir v koledarskem obdobju enega leta zbrati najmanj šest kreditnih točk s strokovnega področja njegovega pooblastila (prvi odstavek), izpolnjevanje teh pogojev pa preverja pristojna služba toženke vsako leto v mesecu marcu (drugi odstavek). Pristojna služba toženke do konca marca posreduje disciplinskemu tožilcu toženke seznam pooblaščenih inženirjev, ki v preteklem letu niso zbrali predpisanega števila kreditnih točk (tretji odstavek).

23.Disciplinski pravilnik določa krivdo kot enega izmed elementov za obstoj disciplinske odgovornosti. Tako je v skladu z 9. členom član toženke odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti. Krivdna oblika malomarnosti je opredeljena v 11. členu Disciplinskega pravilnika. Po tej določbi član toženke krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi (prvi odstavek), ali če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala (drugi odstavek). Iz tega izhaja, da odgovornost za kršitev dolžnosti člana toženke ni objektivna, saj mora biti storjena z določeno obliko krivde (z naklepom ali iz malomarnosti). Okoliščine, ki kažejo na krivdno ravnanje, morajo biti zato v postopku ugotovljene in v disciplinskem sklepu tudi obrazložene. Povedano drugače: disciplinski organ mora poleg obstoja kršitve ugotoviti oziroma dokazati tudi, da je do nje prišlo zaradi krivdnega ravnanja člana toženke, v konkretnem primeru tožnika.

24.Izpodbijani sklep se nanaša na 33 kršiteljev, med katerimi je tudi tožnik in ki se jim očita opustitev obveznosti stalnega izobraževanja. Tožnik v tožbi ugotovitvi ugovarja, saj se je udeležil izobraževanja pri toženki pod naslovom "Protieksplozijska zaščita, postopki za varno delo z zemeljskim plinom in najsodobnejše metode ugotavljanja puščanj", za kar je prejel tri kreditne točke iz izbirnih vsebin ter dve kreditni točki iz obvezne teme Uredba o razvrščanju objektov in Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Ptuj) in po eno kreditno točko za usposabljanje ADR in GDPR. Navaja tudi, da je sodeloval pri pripravi Pravilnika UNP, kot predsednik tehnične vsebine, ki je v decembru 2019 do februarja 2020 izdala in predala pristojnemu Ministrstvu navedeni pravilnik z novim TRF (spremembe) in potrebnimi uskladitvami z Direktivami EU, za kar je podal vlogo, vendar ni prejel odgovora. Ugovarja torej ugotovitvi toženke, na kateri temelji izrek ukrepa, da je opustitev izobraževanja storjena iz malomarnosti.

25.Sodišče ugotavlja, da se toženka v obrazložitvi ni opredelila do konkretnih okoliščin na strani tožnika v zvezi z očitano disciplinsko kršitvijo, čeprav je tožnik v izjavi z dne 21. 6. 2012 izrecno pojasnil, da se je izobraževal več kot predvideva Splošni akt o poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev in določno navedel katerih izobraževanj se je udeležil ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila. Toženka je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala le pavšalno obrazložitev glede ugotovitve obstoja disciplinske kršitve (opustitev obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja) za vse domnevne kršitelje, ki so naslovniki izpodbijanega sklepa iz I. točke izreka. Sklicevala se je na podatke elektronske evidence podatkov o zbranih kreditnih točkah v katere je vpogledalo disciplinsko sodišče in ugotovilo, da domnevni kršitelji iz izreka izpodbijanega sklepa niso dosegli zahtevanega števila kreditnih točk, ki je bilo za leto 2019 določeno na najmanj tri kreditne točke iz obveznih izbirnih vsebin, pri čemer bi moral posamezni član doseči vsaj šest kreditnih točk. Kot je sodišče že navedlo, pa toženka ni izrecno konkretizirala podatka o doseženem oziroma nedoseženem številu kreditnih točk v letu 2019 za tožnika. Prav tako se toženka v obrazložitvi le splošno sklicuje na pravno opredelitev malomarnosti iz zgoraj navedenega 11. člena Disciplinskega pravilnika, ne da bi navedla konkretne okoliščine, ki izkazujejo obstoj navedene oblike krivde pri tožniku.

26.Navedeno torej pomeni, da toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, ker ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Tako pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

27.Na drugačno presojo sodišča pa ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo. Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti namreč navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila namreč tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Odgovor na tožbo je namreč namenjen le izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijanem aktu, ne pa odpravljanju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti upravnega akta.

28.Sodišče je moralo že iz tega razloga tožbi ugoditi tako, da je izpodbijani sklep v I. in III. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na tožnika, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo v tem obsegu na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ nov upravni akt izdati v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa bo moral upravni akt ustrezno obrazložiti v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

29.Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenega razloga, se do drugih tožbenih navedb ni bilo dolžno opredeljevati.

30.Sklepno sodišče dodaja, da je enako odločitev sprejelo že v drugih, obravnavani podobnih zadevah (sodbi I U 1416/2021 z dne 6. 12. 2023, I U 1418/2021 z dne 8. 1. 2024 in sodba III U 193/2021-11 z dne 27. 11. 2024).

K II. točki izreka:

31.Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

32.Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, kar skupaj znaša 347,70 EUR.

33.Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

34.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (2017) - ZAID - člen 6, 27, 27/2

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 237, 237/2, 237/2-7

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Splošni akt o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev (2018) - člen 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.