Jedro

Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je škoda za njo težko popravljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočnosti sodne odločbe odložila izvršitev odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, št. 061-84/2012/4 (4-04) z dne 11. 4. 2012, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tožeči stranki do pridobitve ustreznega dovoljenja začasno prepove izvajati streljanje na notranjem klubskem strelišču na lokaciji ... za posameznike, ki ne izpolnjujejo pogojev po prvem odstavku 56. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), in se jim orožje ne sme posojati po 44. členu ZOro-1 ter ni pogojev, da se jim orožje prepusti v uporabo za streljanje po drugem odstavku 50. členu ZOro-1. Tožena stranka je z odločbo, št. 061-84/2012/15 (1324-04) z dne 22. 11. 2012, pritožnikovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo zahtevane začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da dva zakonska pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nastanek škode in njena težka popravljivost, nista podana oziroma nista izkazana.

3. Pritožnik s pritožbo izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopkovnih določb ter predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se izda predlagana začasna odredba, pritožniku pa priznajo v povračilo priglašeni stroški. V obrazložitvi ponavlja razloge, ki jih je za izdajo začasne odredbe navajal že v zahtevi za njeno izdajo. Dodatno pa med drugim navaja, da bo z izvršitvijo sporne odločbe, ki prepoveduje streljanje, v celoti onemogočena poglavitno aktivnost, ki izhaja iz pritožnikovega statuta, in sicer aktivnost izvajanja športnega streljanja, zaradi katere je bil pritožnik ustanovljen.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na pritožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta pritožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih (začasno) odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok, določen v petem in šestem odstavku 32. člena ZUS-1, restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva.

8. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da pritožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe škode, ki naj bi mu nastala z izvršitvijo spornega prvostopenjskega akta, s pavšalnimi trditvami, da se, če bo odločba postala predmet izvršbe, vzbuja bojazen, da se bo pritožnika šikaniralo in onemogočalo ter da s tožbo izpodbijana odločba posega v njegove ustavno zagotovljene pravice, ni izkazal, niti ni konkretiziral, prav tako pa ni obrazložil, zakaj naj bi bila morebitna škoda težko popravljiva. Pogojev za izdajo začasne odredbe pa tudi ni izkazal s hipotetičnimi navedbami, da bi za pritožnika lahko nastala nenadomestljiva škoda, ki bi imela zanj in za njegove člane nepredstavljive posledice zaradi morebitnih denarnih kazni, ki bi bile izrečene v postopku poskusa izvršitve izpodbijane odločbe.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa pritožnik verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazal niti s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, ne glede na to, da gre sicer za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), da zaradi izvršitve nezakonite in nepravilne prepovedi člani pritožnika ne bodo mogli več izvajati športnega streljanja, zato bodo posledično prenehali plačevati članski prispevek, to pa bo za pritožnika, kot neprofitno društvo, ki nima drugih virov dohodka za zagotavljanje svoje aktivnosti, pomenilo, da bo njegovo poslovanje v celoti onemogočeno.

10. Na pritožnikove pritožbene navedbe, identičnim navedbam, ki jih je v zvezi z domnevno nezakonitostjo izpodbijanega prvostopenjskega akta pritožnik uveljavljal kot razlog za izdajo začasne odredbe že v zahtevi za njeno izdajo, pa je že ustrezno odgovorilo sodišče prve stopnje s tem, ko je pojasnilo, da bodo te navedbe stvar vsebinske presoje utemeljenost tožbenih navedb in izpodbijane odločbe.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča tako pritožnik, ki v zahtevi za izdajo začasne odredbe v celoti nosi trditveno in dokazno breme, ni z zadostno stopnjo verjetnosti konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, podprtih z dovolj konkretnimi in obrazloženimi navedbami ter morebitnimi dokazi, s katerimi bi utemeljil verjetnost nastanka težko popravljive škode.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

13. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.